Rimljanom 9 Primerjava: Slovenski KJV vs Chraska

Rimljanom 9

¹Govorim resnico v Kristusu, ne lažem, prav tako mi moja vest pričuje v Svetem Duhu,

²da imam v svojem srcu veliko potrtost in nenehno bridkost.

³Kajti lahko bi si želel, da bi bil jaz sam preklet pred Kristusom za svoje brate, moje sorodnike glede na meso;

⁴ki so Izraelci, ki jim pripada posvojitev in slava in zaveze in dajanje postave in bogoslužje in obljube;

⁵katerih so očetje in iz katerih je, glede na meso, prišel Kristus, ki je čez vse, Bog, blagoslovljen na veke. Amen.

⁶Ne, kakor da Božja beseda ne učinkuje. Kajti niso vsi Izraelci, ki so iz Izraela;

⁷niti zato, ker so Abrahamovi potomci, niso vsi otroci, temveč: ›Po Izaku se bo imenovalo tvoje seme.‹

⁸To se pravi: »Tisti, ki so meseni otroci, tisti niso Božji otroci, temveč so za potomstvo šteti otroci obljube.«

⁹Kajti to je beseda obljube: ›Ob tem času bom prišel in Sara bo imela sina.‹

¹⁰Pa ne samo to; temveč, ko je tudi Rebeka spočela po enem, celó po našem očetu Izaku

¹¹(kajti otroka se še nista rodila niti nista naredila ničesar dobrega ali zlega, da lahko ostane Božji namen glede na izvolitev, ne iz del, temveč iz njega, ki kliče),

¹²ji je bilo rečeno: ›Starejši bo služil mlajšemu.‹

¹³Kakor je pisano: ›Jakoba sem ljubil, toda Ezava sem sovražil.‹

¹⁴Kaj bomo torej rekli? Ali je pri Bogu nepravičnost? Bog ne daj.

¹⁵Kajti Mojzesu je rekel: ›Usmilil se bom, kogar se hočem usmiliti in sočutje bom imel, do kogar hočem imeti sočutje.‹

¹⁶Torej potem to ni od tistega, ki hoče niti od tistega, ki teče, temveč od Boga, ki izkazuje usmiljenje.

¹⁷Kajti pismo pravi faraonu: ›Celo za ta isti namen sem te dvignil, da lahko na tebi pokažem svojo moč in da se bo moje ime lahko razglasilo po vsej celotni zemlji.‹

¹⁸Torej se usmili, kogar se hoče usmiliti in kogar hoče, tega zakrkne.

¹⁹Torej mi boš rekel: »Zakaj še najde krivdo? Kajti kdo se je uprl njegovi volji?«

²⁰Ne, vendar, oh človek, kdo si ti, ki nasprotuješ Bogu? Ali bo oblikovana stvar rekla tistemu, ki jo je ustvaril: »Zakaj si me naredil takšno?«

²¹Mar nima lončar moči nad ilom, da iz iste grude naredi eno posodo v čast, drugo pa v nečast?

²²Kaj pa, če je Bog, voljan pokazati svoj bes in pokazati svojo moč, z veliko potrpežljivosti prenašal posode besa, primerne za uničenje,

²³in da bi lahko dal spoznati bogastva svoje slave na posodah usmiljenja, ki jih je vnaprej pripravil za slavo,

²⁴celó nas, ki nas je poklical, ne samo izmed Judov, temveč tudi izmed poganov?

²⁵Kakor tudi pravi v Ozeju: ›Ljudi, ki niso bili moji, bom imenoval moji ljudje; in njo, ki ni bila ljubljena, ljubljeno.‹

²⁶In zgodilo se bo, da na kraju, kjer jim je bilo rečeno: ›Vi niste moji ljudje,‹ tam bodo imenovani otroci živega Boga.

²⁷Tudi Izaija kliče glede Izraela: ›Četudi bo število Izraelovih otrok kakor morskega peska, bo rešen ostanek;‹

²⁸§ kajti dokončal bo delo in ga nenadoma prekinil v pravičnosti; ker bo Gospod na zemlji hitro opravil svoje delo.

²⁹In kakor je prej rekel Izaija: ›Razen če nam Gospod nad vojskami ne bi pustil semena, bi bili kakor Sódoma in bi posnemali Gomóro.‹

³⁰Kaj bomo potem rekli? Da so se pogani, ki si niso prizadevali za pravičnost, dokopali do pravičnosti, celó pravičnosti, ki je iz vere.

³¹Toda Izrael, ki si je prizadeval za postavo pravičnosti, se ni dokopal do postave pravičnosti.

³²Zakaj? Ker tega niso iskali po veri, temveč kakor bi bilo to po delih postave. Kajti spotaknili so se ob tisti kamen spotike,

³³kakor je pisano: ›Glej, na Sionu položim kamen spotike in skalo pohujšanja; in kdorkoli veruje vanj, ne bo osramočen.‹

Rimljanom 9

¹Resnico govorim v Kristusu, ne lažem, to mi izpričuje moja vest v Duhu svetem:

²da imam veliko žalost in neprestano bolečino v srcu svojem.

³Kajti želel bi, da bi bil jaz sam proklet in ločen od Kristusa za svoje brate, ki so mi v rodu po mesu;

⁴oni so Izraelci, njim je bilo dano sinovstvo in slava in zaveze in postava in služba božja in obljube,

⁵njih so očaki, in iz njih je po mesu Kristus, ki je čez vse, Bog hvaljen na veke. Amen.

⁶Ni pa tako, da je beseda Božja izgubila veljavo. Kajti niso vsi Izraelci, ki so od Izraela:

⁷niti zato, ker so seme Abrahamovo, niso vsi otroci, temuč: „V Izaku se ti bo imenovalo seme“,

⁸to je: niso ti, ki so otroci mesa, otroci Božji, marveč otroci obljube se štejejo za seme.

⁹Kajti beseda obljube je ta: „Ta čas pridem in Sara bo imela sina“.

¹⁰Pa ne samo na tej, ampak tudi na Rebeki, ki je z enim imela dva otroka, z Izakom, očetom našim, se kaže isto.

¹¹Zakaj ko se še nista bila narodila, tudi ne storila nič dobrega ali hudega, da bi veljaven ostal sklep Božji po izbiri, ne zavoljo del, temuč zavoljo tistega, ki kliče,

¹²se ji je reklo: „Večji bo služil manjšemu“.

¹³Kakor je pisano: „Jakoba sem ljubil, a Ezava sovražil“.

¹⁴Kaj torej porečemo? je li mar krivičnost pri Bogu? Nikakor ne.

¹⁵Kajti Mojzesu pravi: „Milosten bodem, komur sem milosten, in usmilil se ga bom, kogar se usmilim“.

¹⁶To torej ni v moči tega, ki hoče, ne tega, ki se trudi, ampak Boga, ki je milosten.

¹⁷Kajti pismo pravi Faraonu: „Prav zato sem te obudil, da pokažem na tebi svojo moč in da se razglasi moje ime po vsej zemlji“.

¹⁸Tako torej komur hoče, je milosten, a kogar hoče, zakrkne.

¹⁹Porečeš mi torej: Zakaj nas še dolži? ker kdo more njegovi volji nasprotovati?

²⁰Toda kdo si ti, o človek, da se pregovarjaš z Bogom? Poreče li izdelek izdelovalcu: Zakaj si me naredil tako?

²¹Nima li oblasti lončar nad glino, da iz iste grude naredi eno posodo za čast, a drugo za nečast?

²²Kaj pa, če je Bog, hoteč pokazati jezo in razglasiti moč svojo, prenašal v veliki potrpežljivosti posode jeze, pripravljene za pogubo,

²³in da bi razglasil bogastvo slave svoje na posodah usmiljenja, ki jih je naprej pripravil za slavo...?

²⁴ki jih je tudi poklical, namreč nas, ne samo izmed Judov, ampak tudi iz poganov;

²⁵kakor tudi pri Ozeu pravi: „Imenoval bom nemoje ljudstvo svoje ljudstvo, in neljubico ljubico;

²⁶in zgodi se, da na mestu, kjer se jim je reklo: Vi niste moje ljudstvo, tam se bodo imenovali sinovi Boga živega“.

²⁷Izaija pa vpije nad Izraelom: „Ko bi bilo sinov Izraelovih kolikor morskega peska, le ostanek se bo zveličal“.

²⁸Kajti besedo svojo dokonča in ob kratkem izvrši Gospod na zemlji.

²⁹In kakor je naprej povedal Izaija: „Ko bi Gospod Sabaot nam ne pustil semena, bi bili postali kakor Sodoma in Gomori bi bili podobni“.

³⁰Kaj torej porečemo? Da so pogani, ki niso iskali pravičnosti, dobili pravičnost, toda pravičnost, ki je iz vere;

³¹a Izrael, iščoč postave pravičnosti, ni dospel do take postave.

³²Zakaj? Ker je niso iskali iz vere, ampak tako, kakor da bi bila iz del. Spoteknili so se ob kamen spotike,

³³kakor je pisano: „Glej, polagam v Sionu kamen spotike in skalo pohujšanja; in kdorkoli veruje vanj, ne bo osramočen“.