Rimljanom 10 Primerjava: Slovenski KJV vs Chraska

Rimljanom 10

¹Bratje, moja srčna želja in prošnja k Bogu za Izrael je, da bi bili oni lahko rešeni.

²Kajti prinašam jim pričevanje, da imajo gorečnost za Boga, toda ne glede spoznanja.

³Kajti ker so bili nevedni glede Božje pravičnosti in so nameravali vzpostaviti svojo lastno pravičnost, se niso podvrgli Božji pravičnosti.

⁴Kajti Kristus je konec postave za pravičnost vsakemu, ki veruje.

⁵Kajti Mojzes opisuje pravičnost, ki je iz postave: ›Da bi človek, ki dela te stvari, živel po njih.‹

⁶Toda pravičnost, ki je iz vere, govori na ta način: »Ne reci v svojem srcu: ›Kdo se bo povzpel v nebo?‹ (to je, Kristusa privedel dol od zgoraj);

⁷ali: ›Kdo se bo spustil v brezno?‹ (to je, da Kristusa ponovno privede gor od mrtvih).«

⁸Toda kaj ta pravi? Beseda je blizu tebe, celó v tvojih ustih in v tvojem srcu; to je, beseda vere, ki jo oznanjamo;

⁹da če boš s svojimi usti priznal Gospoda Jezusa in boš v svojem srcu veroval, da ga je Bog obudil od mrtvih, boš rešen.

¹⁰Kajti s srcem človek veruje v pravičnost, z usti pa je narejeno priznanje v rešitev duše.

¹¹Kajti pismo pravi: ›Kdorkoli veruje vanj, ne bo osramočen.‹

¹²Kajti ni razlike med Judom in Grkom, kajti isti Gospod nad vsemi je bogat do vseh, ki kličejo k njemu.

¹³Kajti kdorkoli bo klical h Gospodovemu imenu, bo rešen.

¹⁴Kako bodo torej klicali njega, v katerega niso verovali? In kako bodo verovali vanj, o katerem niso slišali? In kako bodo slišali brez oznanjevalca?

¹⁵In kako bodo oznanjali, razen če niso poslani? Kakor je pisano: ›Kako krasna so stopala teh, ki oznanjajo evangelij miru in prinašajo vesele novice o dobrih stvareh!‹

¹⁶Toda evangeliju niso bili vsi poslušni. Kajti Izaija pravi: ›Gospod, kdo je verjel našemu poročilu?‹

¹⁷§ Tako potem vera prihaja po poslušanju in poslušanje po Božji besedi.

¹⁸Vendar pravim: »Mar niso slišali?« Da, resnično, njihov glas je šel po vsej zemlji in njihove besede do koncev sveta.

¹⁹Toda pravim: »Mar Izrael ni spoznal?« Mojzes najprej pravi: ›Izzval te bom k ljubosumju s tistimi, ki niso ljudstvo in z nespametnim narodom te bom jezil.‹

²⁰Toda Izaija je zelo pogumen in pravi: ›Našli so me tisti, ki me niso iskali; razodet sem bil tem, ki po meni niso spraševali.‹

²¹Toda Izraelu reče: ›Cel ljubi dan sem svoje roke iztegoval k neposlušnim in upornim ljudem.‹

Rimljanom 10

¹Bratje, želja mojega srca in molitev k Bogu za Izraelce je, da bi bili zveličani.

²Kajti pričujem jim, da imajo gorečnost za Boga, ali ne po pravem spoznanju.

³Zakaj ne poznavajoč Božje pravičnosti in hoteč utrditi lastno pravičnost, se niso podvrgli pravičnosti Božji.

⁴Kajti konec postave je Kristus, da prejme pravičnost vsak, ki veruje.

⁵Mojzes namreč piše o pravičnosti, ki izvira iz postave: „Človek, ki je to storil, bo živel v njej“.

⁶Toda pravičnost, ki je iz vere, govori tako: „Ne reci v srcu svojem: Kdo pojde gori v nebo? (to je, da Kristusa doli pripelje),

⁷niti: Kdo pojde doli v brezno? (to je, da Kristusa gori pripelje iz mrtvih)“.

⁸Ali kaj govori? „Blizu tebe je beseda, v ustih tvojih in v srcu tvojem“, to je: beseda vere, ki jo oznanjujemo.

⁹Ker če pripoznaš z usti svojimi Jezusa za Gospoda in veruješ v srcu svojem, da ga je Bog obudil iz mrtvih, boš zveličan.

¹⁰S srcem se namreč veruje za pravičnost, a z usti se pripoznava za zveličanje.

¹¹Kajti pismo pravi: „Kdorkoli veruje vanj, ne bo osramočen“.

¹²Ker ni razločka med Judom in pa Grkom, zakaj en in isti je Gospod vsem, bogat za vse, ki ga kličejo.

¹³Kajti „vsak, kdorkoli bo klical ime Gospodovo, bo zveličan“.

¹⁴Kako pa bodo klicali tega, ki vanj niso verovali? kako bodo pa verovali, če niso o njem slišali? in kako bodo slišali brez propovednika?

¹⁵A kako bodo propovedovali, ako niso poslani? kakor je pisano: „Kako lepe so noge blagovestnikov miru, oznanjevalcev dobrega“.

¹⁶Ali vsi niso bili poslušni evangeliju. Kajti Izaija pravi: „Gospod, kdo je veroval oznanilu, ki ga je slišal od nas?“

¹⁷Vera je torej iz slišanega oznanila, oznanilo pa pride po besedi Kristusovi.

¹⁸Ali pravim: Niso li slišali? Seveda, saj „po vsej zemlji se je razširil njih glas in do koncev naseljenega sveta njih besede“.

¹⁹Ali pravim: Ni li razumel Izrael? Prvi je Mojzes, ki pravi: „Jaz vas privedem k zavisti po ljudstvu, ki ni ljudstvo, po ljudstvu nerazumnem vas razjezim“.

²⁰A Izaija govori smelo in pravi: „Našli so me ti, ki me niso iskali, razodet sem bil tem, ki niso vpraševali po meni“.

²¹Glede Izraela pa pravi: „Ves dan sem iztezal roke svoje k ljudstvu nepokornemu in upornemu“.