Rimljanom 8

¹§ Torej sedaj ni nobene obsodbe tem, ki so v Kristusu Jezusu, ki ne živijo po mesu, temveč po Duhu.

²Kajti postava Duha življenja v Kristusu Jezusu me je osvobodila postave greha in smrti.

³Kajti česar postava ni mogla storiti, ker je bila slabotna po mesu, je [storil] Bog, ki je poslal svojega lastnega Sina v podobnosti grešnega mesa in za greh [in] obsodil greh v mesu,

⁴da bi se lahko dopolnila pravičnost postave v nas, ki ne živimo po mesu, temveč po Duhu.

⁵Kajti tisti, ki so po mesu, razmišljajo mesene stvari; toda tisti, ki so po Duhu, stvari od Duha.

⁶Kajti biti mesenega mišljenja je smrt; toda biti duhovnega mišljenja je življenje in mir.

⁷Ker je meseno mišljenje sovraštvo zoper Boga; kajti to ni podrejeno Božji postavi niti zares ne more biti.

⁸Zaradi tega tisti, ki so v mesu, ne morejo ugajati Bogu.

⁹Toda vi niste v mesu, temveč v Duhu, če je tako, da v vas prebiva Božji Duh. Torej, če katerikoli človek nima Kristusovega Duha, ni njegov.

¹⁰In če je Kristus v vas, je telo mrtvo zaradi greha; toda Duh je življenje zaradi pravičnosti.

¹¹Toda če v vas prebiva Duh tistega, ki je Jezusa obudil od mrtvih, bo tisti, ki je po svojem Duhu, ki prebiva v vas, obudil Kristusa od mrtvih, tudi oživil vaša umrljiva telesa.

¹²Torej bratje, mi smo dolžniki, [vendar] ne mesu, da bi živeli po mesu.

¹³Kajti če živite po mesu, boste umrli, toda če po Duhu morite dejanja telesa, boste živeli.

¹⁴Kajti kolikor jih je vodeno po Božjem Duhu, so Božji sinovi.

¹⁵Kajti niste ponovno prejeli duha suženjstva za strah, temveč ste prejeli Duha posvojitve, s katerim kličemo: »Aba, Oče.«

¹⁶Sam Duh z našim duhom prinaša pričevanje, da smo Božji otroci.

¹⁷In če smo otroci, potem smo dediči; Božji dediči in sodediči s Kristusom, če je tako, da z njim trpimo, da bomo lahko tudi skupaj proslavljeni.

¹⁸Kajti menim, da trpljenja tega sedanjega časa niso vredna, da se primerjajo s slavo, ki se bo razodela v nas.

¹⁹Kajti iskreno pričakovanje stvarstva pričakuje manifestacijo Božjih sinov.

²⁰Kajti stvarstvo je bilo podvrženo ničevosti, ne voljno, temveč zaradi njega, ki si je le-to podvrgel v upanju,

²¹ker bo tudi stvarstvo samo rešeno iz suženjstva trohnenja v veličastno svobodo Božjih otrok.

²²Kajti vemo, da celotno stvarstvo do zdaj skupaj stoka in se muči v bolečini.

²³Pa ne samo oni, temveč tudi mi, ki imamo prve sadove Duha, celo mi sami v sebi stokamo in čakamo na posvojitev, to je, odkupitev našega telesa.

²⁴Kajti rešeni smo po upanju; toda upanje, ki je videno, ni upanje; kajti kar človek vidi, čemu potem še upa?

²⁵Toda če upamo na to, česar ne vidimo, potem to pričakujemo s potrpežljivostjo.

²⁶Prav tako tudi Duh pomaga našim slabotnostim; kajti ne vemo, za kaj naj bi molili, kot bi morali, toda sam Duh posreduje za nas s stoki, ki ne morejo biti izrečeni.

²⁷In tisti, ki preiskuje srca, ve, kakšno je mišljenje Duha, ker on posreduje za svete glede na Božjo voljo.

²⁸In mi vemo, da vse stvari skupaj delajo v dobro tem, ki ljubijo Boga, tem, ki so poklicani glede na njegov namen.

²⁹Kajti katere je vnaprej poznal, je prav tako vnaprej določil, da bodo skladni podobi njegovega Sina, da bi bil ta lahko prvorojenec med mnogimi brati.

³⁰Poleg tega, katere je vnaprej določil, jih je tudi poklical; in katere je poklical, te je tudi opravičil; in katere je opravičil, te je tudi proslavil.

³¹Kaj bomo potem rekli k tem stvarem? Če je Bog za nas, kdo je lahko zoper nas?

³²On, ki ni prizanesel svojemu lastnemu sinu, temveč ga je izročil za nas vse, kako nam ne bo z njim velikodušno dal tudi vseh stvari?

³³Kdo bo karkoli položil k obtožbi Božjih izvoljencev? Bog je, ki opravičuje.

³⁴Kdo je, kdor obsoja? To je Kristus, ki je umrl, da, bolje rečeno, ki je bil obujen, ki je celó na Božji desnici, ki prav tako posreduje za nas.

³⁵Kdo nas bo ločil od Kristusove ljubezni? Nas bo tegoba ali nesreča ali preganjanje ali lakota ali nagota ali nevarnost ali meč?

³⁶Kakor je pisano: ›Kajti zaradi tebe smo ves dan pobijani, imajo nas kakor ovce za klanje.‹

³⁷§ Ne, v vseh teh stvareh smo več kot zmagovalci po njem, ki nas je vzljubil.

³⁸Kajti prepričan sem, da nas niti smrt, niti življenje, niti angeli, niti kneževine, niti moči, niti sedanje stvari, niti stvari, ki pridejo,

³⁹niti višina, niti globina, niti katerokoli drugo ustvarjeno bitje ne bo zmožno ločiti od Božje ljubezni, ki je v Kristusu Jezusu, našem Gospodu.

Rimljanom 8

¹Zatorej ni sedaj nobene obsodbe za te, ki so v Kristusu Jezusu.

²Zakaj postava Duha življenja v Kristusu Jezusu me je osvobodila postave greha in smrti.

³Kar je namreč bilo postavi nemogoče, v čemer je bila nezmožna zaradi mesa, to je storil Bog, ko je poslal svojega Sina v podobnosti grešnega mesa in kot daritev za greh, in je greh obsodil v mesu,

⁴da se izpolni pravična zahteva postave v nas, ki živimo ne po mesu, ampak po duhu.

⁵Kajti kateri so po mesu, mislijo na to, kar je mesenega, a kateri so po duhu, na to, kar je duhovnega.

⁶Kajti meseno mišljenje je smrt, a duhovno mišljenje je življenje in mir;

⁷zato ker je meseno mišljenje sovraštvo do Boga, ker se Božji postavi ne pokorava, saj se tudi ne more.

⁸Kateri so pa v mesu, Bogu ne morejo biti prijetni.

⁹A vi niste v mesu, ampak v duhu, ako Božji Duha prebiva v vas. Če pa kdo Duha Kristusovega nima, ta ni njegov.

¹⁰Če je pa Kristus v vas, je sicer telo mrtvo zavoljo greha, duh pa je življenje zavoljo pravičnosti.

¹¹Če pa Duh tistega, ki je obudil Jezusa iz mrtvih, prebiva v vas, on, ki je obudil Kristusa Jezusa iz mrtvih, oživi tudi smrtna telesa vaša zaradi Duha svojega, ki prebiva v vas.

¹²Tako torej, bratje, nismo dolžniki mesu, da živimo po mesu;

¹³zakaj če po mesu živite, umrjete, če pa z Duhom morite dejanja mesa, boste živeli.

¹⁴Kajti katerekoli vodi Duh Božji, ti so sinovi Božji.

¹⁵Niste namreč prejeli duha sužnosti zopet v bojazen, ampak prejeli ste Duha sinovstva, ki v njem kličemo: Aba, Oče!

¹⁶Ta Duh sam izpričuje z našim duhom vred, da smo otroci Božji.

¹⁷Če smo pa otroci, smo tudi dediči, in sicer dediči Božji in sodediči Kristusovi, ako ž njim trpimo, da se tudi ž njim oslavimo.

¹⁸Mislim namreč, da trpljenje sedanjega časa ni vredno, da se primerja prihodnji slavi, ki se ima razodeti na nas.

¹⁹Kajti koprnenje vseh stvari pričakuje razodetja sinov Božjih.

²⁰Zakaj stvari so podvržene ničemurnosti, ne iz lastne volje, ampak zavoljo tistega, ki jih je podvrgel, z upanjem,

²¹da bo tudi stvarstvo samo rešeno iz sužnjevanja minljivosti v svobodo slave otrok Božjih.

²²Vemo namreč, da vse stvarstvo skupno zdihuje in je v porodnih bolečinah prav do sedaj.

²³Pa ne samo ono, temuč i mi sami, ki imamo prvine Duha, tudi mi sami v sebi zdihujemo, čakajoč sinovstva, odrešitve svojega telesa.

²⁴V upanju namreč smo zveličani; upanje pa, ki se vidi, ni upanje; saj če kdo kaj vidi, čemu bi se tega še nadejal?

²⁵Če pa upamo, česar ne vidimo, čakamo tega s potrpežljivostjo.

²⁶Enako pa pomaga tudi Duh našim slabostim. Kajti česa naj prosimo, kakor je treba, ne vemo; temuč Duh sam prosi za nas z neizrečnimi vzdihi.

²⁷Ta pa, ki preiskuje srca, ve, kaj je misel Duha, ker po volji Božji prosi za svetnike.

²⁸Vemo pa, da tem, ki Boga ljubijo, vse služi v dobro, tem, ki so poklicani po sklepu Božjem.

²⁹Kajti katere je naprej spoznal, te je tudi vnaprej odločil, da bodo enaki podobi njegovega Sinu, da bi on prvorojenec bil med mnogimi brati.

³⁰In katere je naprej odločil, te je tudi poklical, in katere je poklical, te je tudi opravičil, in katere je opravičil, te je tudi oslavil.

³¹Kaj torej porečemo na to? Če je Bog z nami, kdo je proti nam?

³²On, ki lastnemu Sinu ni prizanesel, temuč ga je dal za nas vse, kako ne bo tudi ž njim nam vsega podaril?

³³Kdo bo tožil proti izvoljencem Božjim? Bog je, ki jih opravičuje.

³⁴Kdo je, ki jih bo obsodil? Kristus Jezus je, ki je umrl, pa je tudi vstal, ki je na desnici Boga, ki tudi prosi za nas.

³⁵Kdo nas bo ločil od ljubezni Kristusove? stiska ali nadloga, ali preganjanje, ali lakota, ali nagota, ali nevarnost, ali meč?

³⁶Kakor je pisano: „Zavoljo tebe nas moré ves dan, imajo nas kakor ovce za klanje“.

³⁷Ali v vsem tem slavno premagujemo po tistem, ki nas je ljubil.

³⁸Prepričan sem namreč, da nas ne smrt, ne življenje, ne angeli, ne poglavarstva, ne sile, ne sedanjost, ne prihodnost,

³⁹ne višina, ne globočina, ne katera druga stvar ne bo mogla ločiti od ljubezni Božje, ki je v Kristusu Jezusu, Gospodu našem.