Rimljanom 7 Primerjava: Slovenski KJV vs Chraska

Rimljanom 7

¹Ali ne veste, bratje (kajti govorim tem, ki poznajo postavo), da ima postava gospostvo nad človekom, dokler on živi?

²Kajti ženska, ki ima soproga, je po postavi vezana k svojemu soprogu, dokler ta živi; toda če soprog umre, je odvezana od postave svojega soproga.

³Torej če bo poročena k drugemu moškemu, medtem ko njen soprog živi, bo zaradi tega imenovana zakonolomka; toda če je njen soprog mrtev, je osvobojena te postave, tako da ni zakonolomka, čeprav je poročena k drugemu moškemu.

⁴Tako, moji bratje, ste tudi vi po Kristusovem telesu postali mrtvi postavi, da bi bili poročeni k drugemu, celó k njemu, ki je obujen od mrtvih, da naj bi obrodili sad za Boga.

⁵Kajti ko smo bili v mesu, so v naših udih delovale spodbude grehov, ki so bili po postavi, da obrodijo sad za smrt.

⁶Toda sedaj smo osvobojeni postave, da bi mrtvi [postavi], pod katero smo bili držani, služili v novosti duha, ne pa v starosti črke.

⁷Kaj bomo torej rekli? Ali je postava greh? Bog ne daj. Ne, nisem spoznal greha, razen po postavi; kajti ne bi spoznal poželenja, razen če postava ne bi rekla: ›Ne boš požêlel.‹

⁸Toda greh, ki [si] po zapovedi jemlje priložnost, je v meni oblikoval vse vrste poželjivosti. Kajti brez postave je bil greh mrtev.

⁹Kajti nekoč sem bil živ brez postave; toda ko je prišla zapoved, je greh oživel, jaz pa sem umrl.

¹⁰In zapoved, ki je bila odrejena za življenje, sem spoznal, da je za smrt.

¹¹Kajti greh, ki [si] jemlje priložnost po zapovedi, me je zavedel in me po njej usmrtil.

¹²Torej je postava svéta in zapoved svéta in pravična ter dobra.

¹³Mi je potem to, kar je dobro, storilo smrt? Bog ne daj. Toda greh, da bi se lahko pokazal greh, dela s tem, kar je dobro, v meni smrt; ta greh utegne postati prek zapovedi silno grešen.

¹⁴Kajti vemo, da je postava duhovna, toda jaz sem mesen, prodan pod greh.

¹⁵Kajti tega, kar delam, ne dopuščam; kajti kar bi želel, tega ne delam, temveč počenjam to, kar sovražim.

¹⁶Če torej počenjam to, česar nočem, soglašam k postavi, da je ta dobra.

¹⁷Torej potem nisem več jaz, ki to počnem, temveč greh, ki prebiva v meni.

¹⁸Kajti vem, da v meni (to je, v mojem mesu) ne prebiva nobena dobra stvar; kajti hoteti je z menoj pri roki, toda ne najdem tega, kako izvesti to, kar je dobro.

¹⁹Kajti dobrega, ki ga hočem, ne delam, temveč zlo, ki ga nočem, to počnem.

²⁰Torej če delam to, česar nočem, to nisem več jaz, ki to počnem, temveč greh, ki prebiva v meni.

²¹Odkril sem torej postavo, da ko sem hotel delati dobro, je z menoj prisotno zlo.

²²Kajti po notranjem človeku se veselim v Božji postavi,

²³toda v svojih udih vidim drugo postavo, ki se bori proti postavi mojega uma in me prinaša v sužnost postavi greha, ki je v mojih udih.

²⁴Oh pomilovanja vreden človek sem! Kdo me bo osvobodil iz telesa te smrti?

²⁵Zahvaljujem se Bogu po Jezusu Kristusu, našem Gospodu. Tako potem z umom služim Božji postavi, toda z mesom postavi greha.

Rimljanom 7

¹Ali pa ne veste, bratje (govorim namreč tistim, ki poznajo postavo), da postava gospoduje človeku, kolikor časa živi?

²Kajti omožena žena je s postavo privezana na moža, dokler on živi; če ji pa mož umre, je oproščena postave moža.

³Zato se bo torej prešeštnica imenovala, če postane žena drugemu možu, dokler njen mož živi; če pa mož umre, je prosta postave, da ne bo prešeštnica, če se omoži z drugim.

⁴Tako, bratje moji, ste tudi vi umrli postavi po smrti telesa Kristusovega, da boste zvezani z drugim, s tistim namreč, ki je iz mrtvih vstal, da sad obrodimo Bogu.

⁵Kajti ko smo bili v mesu, so delovale v naših udih grešne strasti, zbujene po postavi, da obrode sad smrti.

⁶Sedaj pa smo oproščeni postave, ko smo odmrli temu, kar nas je vezalo, tako da služimo v novosti duha in ne v starini črke.

⁷Kaj torej porečemo? da je postava greh? Nikakor ne! Ali greha nisem spoznal, razen po postavi. Saj tudi za poželenje ne bi bil vedel, ko bi postava ne velela: Ne poželi!

⁸Ko je pa priložnost dobil greh, je po zapovedi napravil v meni vsakršno poželenje; zakaj greh brez postave je mrtev.

⁹Jaz pa sem živel brez postave nekdaj; ali ko je prišla zapoved, je greh oživel,

¹⁰jaz pa sem umrl; in pokazalo se je, da mi je ta zapoved, ki naj bi bila za življenje, za smrt.

¹¹Zakaj greh, dobivši priložnost, me je po zapovedi ukanil in ž njo umoril.

¹²Tako je postava res sveta, in zapoved je sveta in pravična in dobra.

¹³Ali je torej to, kar je dobro, meni postalo smrt? Nikakor ne! Temuč greh mi je postal smrt, da se pokaže kot greh, pripravljajoč mi z dobrim smrt, da tako postane greh čez mero grešen po zapovedi.

¹⁴Vemo namreč, da je postava duhovna, a jaz sem mesen, suženjski prodan grehu.

¹⁵Kajti kar delam, ne umejem: ker kar hočem, tega ne delam, nego kar sovražim, to delam.

¹⁶Če pa to delam, česar nočem, pritrjujem postavi, da je dobra.

¹⁷Sedaj pa ne delam tega več jaz, temuč v meni prebivajoči greh.

¹⁸Kajti vem, da ne prebiva v meni, to je, v mojem mesu, dobro. Hoteti dobro, to je pač pri meni, ali izvrševati dobro, tega ni.

¹⁹Dobrega namreč, kar hočem, ne delam, ampak hudo, česar nočem, prav to delam.

²⁰Če pa to delam, česar nočem, ne delam tega več jaz, temuč v meni prebivajoči greh.

²¹Kaže se mi torej ta postava: kadar hočem dobro delati, se me drži hudo.

²²Kajti veselim se postave Božje po notranjem človeku,

²³ali v svojih udih vidim drugačno postavo, ki se ustavlja postavi uma mojega in me ima ujetega v postavi greha, katera je v mojih udih.

²⁴Jaz nesrečni človek! kdo me otme iz telesa te smrti?

²⁵Hvala bodi Bogu po Jezusu Kristusu, Gospodu našem! Tako torej jaz sam z umom služim postavi Božji, a z mesom postavi greha.