Rimljanom 11 Primerjava: Slovenski KJV vs Chraska

Rimljanom 11

¹Potem pravim: ›Mar je Bog zavrgel svoje ljudi?‹ Bog ne daj. Kajti tudi sam sem Izraelec, iz Abrahamovega semena, iz Benjaminovega rodu.

²Bog svojih ljudi, ki jih je vnaprej poznal, ni zavrgel. Mar ne veste, kaj pravi pismo o Eliju? Kako je posredoval k Bogu zoper Izraela, rekoč:

³›Gospod, pobili so tvoje preroke in spodkopali tvoje oltarje; in jaz sam sem ostal in strežejo mi po življenju.‹

⁴Toda kaj mu pravi Božji odgovor? ›Prihranil sem si sedem tisoč mož, ki niso upognili kolena k Báalovi podobi.‹

⁵Celó tako je tudi v tem sedanjem času ostanek glede na milosten izbor.

⁶§ In če je po milosti, potem to ni več iz del, drugače milost ni več milost. Toda če je iz del, potem to ni več milost, drugače delo ni več delo.

⁷Kaj torej? Izrael ni dosegel tega, za kar si je prizadeval, temveč so to dosegli izvoljeni, ostali pa so bili zaslepljeni

⁸(glede na to, kakor je pisano: ›Bog jim je dal duha omrtvelosti, oči, da ne bi videli, ušesa, da ne bi slišali‹) do današnjega dne.

⁹In David pravi: ›Naj jim njihova miza postane zanka in past in kamen spotike in njihovo povračilo;

¹⁰naj njihove oči postanejo zatemnjene, da ne bodo mogli videti in vedno upogni njihov hrbet.‹

¹¹Potem pravim: ›Ali so se spotaknili, da bi padli?‹ Bog ne daj; temveč je po njihovem padcu rešitev duš toliko bolj prišla k poganom, da jih draži do ljubosumja.

¹²Če so torej njihov padec bogastva sveta in njihovo zmanjševanje bogastva poganov; koliko bolj njihova polnost?

¹³Kajti govorim vam, poganom, v kolikor sem apostol poganom, poveličujem svojo službo,

¹⁴če lahko na kakršenkoli način izzovem kosanje teh, ki so moje meso in lahko rešim nekatere izmed njih.

¹⁵Kajti če je odvračanje teh pobotanje sveta, kaj bo sprejemanje teh, če ne življenje iz mrtvih?

¹⁶Kajti če je prvi sad svét, je svéta tudi gruda; in če je korenina svéta, so tudi veje.

¹⁷In če so bile nekatere izmed vej odlomljene in si bil ti, ki si divja oljka, vcepljen v sredo mednje in si z njimi udeležen korenine in mastnosti oljke,

¹⁸se ne bahaj zoper veje. Toda če se bahaš, ne nosiš korenine ti, temveč korenina tebe.

¹⁹Rekel boš torej: ›Veje so bile odlomljene, da sem bil jaz lahko vcepljen.‹

²⁰Pravilno, ker so bile odlomljene zaradi nevere, ti pa stojiš po veri. Ne bodi vzvišen, temveč se boj.

²¹Kajti če Bog ni prizanesel naravnim vejam, pazi, sicer tudi tebi ne prizanese.

²²Glej torej Božjo dobroto in strogost; na teh, ki so padli, strogost; toda do tebe dobroto, če nadaljuješ v njegovi dobroti; sicer boš tudi ti odsekan.

²³In tudi oni bodo vcepljeni, če ne bodo nenehno ostajali v neveri, kajti Bog jih je zmožen ponovno vcepiti.

²⁴Kajti če si bil odsekan z oljke, ki je po naravi divja in si bil vcepljen nasprotno naravi, na dobro oljko; koliko mnogo bolj bodo tisti, ki so naravne veje, vcepljeni na svojo lastno oljko?

²⁵Kajti nočem bratje, da bi bili nevedni o tej skrivnosti, da ne bi bili modri v svojih lastnih domišljavostih; ta delna slepota se je zgodila Izraelu, dokler ne bo vstopila polnost poganov.

²⁶In tako bo rešen ves Izrael, kakor je pisano: ›S Siona bo izšel Osvoboditelj in brezbožnost bo odvrnil od Jakoba;

²⁷kajti to je moja zaveza njim, ko jim bom odvzel njihove grehe.‹

²⁸Kar zadeva evangelij, so zaradi vas sovražniki; toda kar se tiče izbire, so ljubljeni zaradi očetov.

²⁹Kajti darovi in Božja poklicanost so brez kesanja.

³⁰Kajti kakor v preteklih časih niste verjeli Bogu, ste sedaj po njihovi neveri vendarle dosegli usmiljenje.

³¹Točno tako tudi ti sedaj niso verjeli, da po vašem usmiljenju tudi sami lahko dosežejo usmiljenje.

³²Kajti Bog jih je vse zaprl v nevero, da bi se lahko vseh usmilil.

³³Oh globina bogastev, tako Božje modrosti kakor Božjega spoznanja! Kako nedoumljive so njegove sodbe in njegove poti neodkrite!

³⁴Kajti kdo je spoznal Gospodovo mišljenje? Ali kdo je bil njegov svetovalec?

³⁵Ali kdo mu je prvi dal in mu bo to ponovno poplačano?

³⁶Kajti iz njega in preko njega in njemu so vse stvari; ki mu bodi slava na veke. Amen.

Rimljanom 11

¹Pravim torej: Je li Bog zavrgel ljudstvo svoje? Nikakor ne. Kajti tudi jaz sem Izraelec, iz semena Abrahamovega, iz rodu Benjaminovega.

²Ni zavrgel Bog ljudstva svojega, ki ga je naprej spoznal. Ali ne veste, kaj pravi pismo pri Eliju? kako toži Bogu zoper Izraela, govoreč:

³„Gospod, proroke tvoje so pomorili in oltarje tvoje so razkopali, in jaz sem ostal sam, in strežejo mi po življenju“.

⁴Ali kaj pravi njemu Božji odgovor? „Ohranil sem sebi ostanek sedem tisoč mož, ki niso pripognili kolena pred Baalom“.

⁵Tako je torej tudi v sedanjem času ostanek po izbiri milosti.

⁶Če pa je iz milosti, ni več iz del, sicer bi milost več ne bila milost.

⁷Kaj torej? Česar išče Izrael, tega ni dosegel, a izbira je to dosegla; drugi so se pa zakrknili,

⁸kakor je pisano: „Dal jim je Bog duha nesvesti, oči, da ne vidijo, in ušesa, da ne slišijo, do današnjega dne“.

⁹In David pravi: „Naj jim postane njih miza za zanko in za lov in za spotiko in za povračilo;

¹⁰potemne naj jim oči, da ne vidijo, in njih hrbet pripogibaj vselej“.

¹¹Pravim torej: So li se spoteknili, da padejo? Nikakor ne; temuč po njih padcu je prišlo zveličanje poganom, da bi jih pogani zbudili v posnemanje.

¹²Če je pa njih padec bogastvo za svet in njih izguba bogastvo za pogane, koliko več prinese njih polno število?

¹³A vam poganom govorim. V kolikor sem torej apostol poganov, hvalim svojo službo,

¹⁴ne bi li kako v posnemanje zbudil teh, ki so moje meso, in rešil katere izmed njih.

¹⁵Kajti če je njih zavrženje prineslo spravo svetu, kaj bode njih sprejetje nego življenje iz mrtvih?

¹⁶Če so pa prvine svete, je sveto tudi testo, in če je korenina sveta, so svete tudi veje.

¹⁷Če so pa bile nekatere veje odlomljene, in ti, ki si bil divja oljka, si bil vcepljen mednje in si postal sodeležnik oljkove korenine in maščobe,

¹⁸ne hvali se proti vejam; če se pa hvališ, pomisli da ne nosiš ti korenine, temuč korenina tebe.

¹⁹Porečeš torej: Odlomljene so bile veje, da bi bil jaz vcepljen.

²⁰Dobro, zavoljo nevere so bile odlomljene, ti pa z vero stojiš. Ne prevzetuj, ampak boj se!

²¹Zakaj če Bog naravnim vejam ni prizanesel, tudi tebi ne prizanese.

²²Glej torej dobroto in ostrost Božjo: nad temi, ki so padli, ostrost, a nad seboj dobroto, ako vztrajaš v dobroti; če ne, boš tudi ti posekan.

²³Oni pa bodo tudi vcepljeni, če ne ostanejo v neveri, zakaj Bog ima moč, da jih zopet vcepi.

²⁴Kajti če si ti bil odsekan od oljke, po naravi divje, in vcepljen proti naravi na plemenito oljko, koliko bolj bodo tile, ki so po naravi veje, vcepljeni na lastno oljko?

²⁵Kajti nočem, bratje, da bi vi ne vedeli te skrivnosti (da bi se ne zdeli sami sebi razumni): da je trdokornost le deloma zadela Izraela, dokler ne pride polno število poganov;

²⁶in tako bo zveličan ves Izrael, kakor je pisano: „Pride s Siona Rešitelj in odvrne brezbožnosti od Jakoba.

²⁷In to jim je od mene zaveza, kadar odvzamem njih grehe“.

²⁸Z ozirom na evangelij so sicer sovražniki zavoljo vas, a z ozirom na izbiro so ljubljenci zavoljo očetov.

²⁹Bogu namreč ni žal milostnih darov in svojega klicanja.

³⁰Kajti kakor vi nekdaj niste bili pokorni Bogu, a sedaj ste usmiljenje dosegli vsled njih nepokornosti,

³¹tako tudi ti sedaj niso poslušali, da bi vsled usmiljenja, ki ste ga vi dosegli, tudi oni dobili usmiljenje.

³²Zaprl je namreč Bog vse v nepokornost, da bi se vseh usmilil.

³³O globočina bogastva in modrosti in znanja Božjega! kako nedoumne so njegove sodbe in kako nezasledljive njegove poti!

³⁴Kajti kdo je spoznal misel Gospodovo? Ali kdo mu je bil svetovalec?

³⁵ali kdo mu je prej dal kaj, da bi moral dobiti povračilo?

³⁶Kajti iz njega in po njem in za njega je vse. Njemu slava na veke! Amen.