Psalmi 77 Primerjava: Slovenski KJV vs Chraska

Psalmi 77

¹S svojim glasom sem klical k Bogu, celó s svojim glasom k Bogu in mi je prisluhnil.

²§ Na dan svoje stiske sem iskal Gospoda. Moja vnetja so se gnojila ponoči in niso odnehala. Moja duša je odklanjala, da bi bila potolažena.

³Spomnil sem se Boga in bil vznemirjen. Pritoževal sem se in moj duh je bil nadvladan. Sela.

⁴Moje oči držiš budne. Tako sem vznemirjen, da ne morem govoriti.

⁵Preudarjal sem [o] dneh iz davnine, letih starodavnih časov.

⁶Spominjam se svoje pesmi ponoči. Posvetujem se s svojim lastnim srcem in moj duh je storil marljivo preiskavo.

⁷›Ali bo Gospod za vedno zavračal ali ne bo več naklonjen?

⁸Je njegovo usmiljenje popolnoma odšlo za vedno? Ali njegova obljuba odpove na vékomaj?

⁹Je Bog pozabil biti milostljiv? Ali je v jezi zaprl svoja nežna usmiljenja?‹ Sela.

¹⁰Rekel sem: »To je moja šibkost, toda spominjal se bom let desnice Najvišjega.«

¹¹Spominjal se bom Gospodovih del. Zagotovo se bom spominjal tvojih čudežev od davnine.

¹²Premišljeval bom tudi o vsem tvojem delu in govoril o tvojih dejanjih.

¹³Tvoja pot, oh Bog, je v svetišču. Kdo je tako velik Bog kakor naš Bog?

¹⁴Ti si Bog, ki dela čudeže. Med ljudstvom si oznanil svojo moč.

¹⁵S svojim laktom si odkupil svoje ljudstvo, Jakobove in Jožefove sinove. Sela.

¹⁶Vode so te videle, oh Bog, vode so te videle, bile so prestrašene. Tudi globine so bile vznemirjene.

¹⁷Oblaki so izlivali vodo, nebo je pošiljalo zvok, tudi tvoje puščice so šle daleč.

¹⁸Zvok tvojega groma je bil na nebu, bliski so razsvetljevali zemeljski [krog], zemlja je trepetala in se tresla.

¹⁹Tvoja pot je na morju in tvoja steza v velikih vodah in tvoje stopinje niso znane.

²⁰Svoje ljudstvo vodiš kakor trop z Mojzesovo in Aronovo roko.

Psalmi 77

¹{Načelniku godbe; za Jedutuna. Psalm Asafov.} Z glasom svojim hočem vpiti k Bogu, z glasom svojim k Bogu, in nagne uho k meni.

²Ob dnevi stiske svoje sem iskal Gospoda, roka moja je bila po noči proti nebu iztegnjena neprenehoma, duša moja se je branila pripustiti tolažbo.

³Spominjam se Boga in stokam, premišljam, in duh moj omaguje. (Sela.)

⁴Ne daš mi zatisniti oči, izbegan sem tako, da govoriti ne morem.

⁵Čase premišljujem starodavne, prejšnjih vekov leta.

⁶Spominjam se ponočne godbe svoje na strune, v srcu svojem premišljam in duh moj preiskuje, govoreč:

⁷Ali bi na večne čase zametal Gospod, ali ne bode nikdar več milostiv?

⁸Je li pri kralju milost njegova za vselej? Je li konec obljubi njegovi od roda do roda?

⁹Ali je pozabil Bog mogočni deliti milost, ali je pa v jezi zaprl usmiljenje svoje? (Sela.)

¹⁰Nato si rečem: To je moja bolezen, leta trpljenja, namenjena mi od desnice Najvišjega.

¹¹S hvalo bom spominjal dejanj Gospodovih, da, spominjal se bom vseh čudes tvojih od starodavnosti.

¹²In premišljal bom vsaktero delo tvoje in o dejanjih tvojih bom razmišljal.

¹³O Bog, v svetosti je steza tvoja; kdo je velik Bog mogočni kakor Bog naš?

¹⁴Ti si sam Bog mogočni, čudodelni, pokazal si moč svojo med narodi.

¹⁵Odrešil si s povzdignjeno roko ljudstvo svoje, sinove Jakobove in Jožefove. (Sela.)

¹⁶Videle so te vode, o Bog, videle so te vode in se tresle, da, potresla so se brezna.

¹⁷Izlili so oblaki vode, glas so zagnali gornji oblaki, tudi pšice tvoje so švigale semtertja.

¹⁸Bobnel je grom tvoj v viharju, bliski so razsvetljevali vesoljni svet, potresla se je zemlja in trepetala.

¹⁹Skozi morje je šla pot tvoja in steza tvoja skozi široke vode, kjer sledovi tvoji niso znani.

²⁰Vodil si kakor čredo ljudstvo svoje po Mojzesu in Aronu.