Psalmi 78 Primerjava: Slovenski KJV vs Chraska
Psalmi 78
1Pazljivo prisluhni, oh moje ljudstvo, k moji postavi, nagni svoja ušesa k besedam iz mojih ust.
2Svoja usta bom odprl v prispodobi, izrekel bom temne govore od davnine,
3ki smo jih slišali in poznali in so nam jih naši očetje povedali.
4Ne bomo jih skrili pred njihovimi otroki, prikazujoč prihajajočemu rodu Gospodove hvalnice in njegovo moč ter njegova čudovita dela, ki jih je storil.
5Kajti osnoval je pričevanje v Jakobu in določil postavo v Izraelu, ki jo je zapovedal našim očetom, da bi jo lahko naredili znano svojim otrokom,
6da bi jih prihajajoči rod lahko spoznal, celó otroci, ki naj bi bili rojeni, ki naj bi vstali in jih oznanili svojim otrokom,
7da bi svoje upanje lahko usmerili v Boga in ne bi pozabili Božjih del, temveč bi se držali njegovih zapovedi
8in bi ne bili kakor njihovi očetje, trmoglav in uporen rod, rod, ki svojega srca ni pravilno postavil in čigar duh z Bogom ni bil neomajen.
9Efrájimovi otroci, ki so bili oboroženi in nosili loke, so se na dan bitke obrnili nazaj.
10Niso ohranjali Božje zaveze in odklanjali so se ravnati po njegovi postavi
11in pozabili so njegova dela in njegove čudeže, ki jim jih je pokazal.
12Čudovite stvari je storil v očeh njihovih očetov v egiptovski deželi, na polju Coana.
13Razdelil je morje, jih pripravil, da so prešli skozenj in storil je, da so vode stale kakor kup.
14Tudi podnevi jih je vodil z oblakom in vso noč z ognjeno svetlobo.
15Razklal je skale v divjini in jim dal piti kakor iz velikih globin.
16Tudi vodne tokove je privedel iz skale in storil, da so vode tekle kakor reke.
17V divjini pa so še bolj grešili zoper njega z izzivanjem Najvišjega.
18V svojem srcu so skušali Boga z zahtevanjem jedi za svoje poželenje.
19Da, govorili so zoper Boga; rekli so: »Ali Bog lahko oskrbi mizo v divjini?«
20Glej, udaril je skalo, da so pridrle vode in vodotoki so preplavili, ali lahko da tudi kruh? Ali za svoje ljudstvo lahko priskrbi meso?
21Torej Gospod je to slišal in je bil ogorčen, tako je bil zoper Jakoba vžgan ogenj in tudi jeza je prišla zoper Izrael,
22ker niso verovali v Boga in niso zaupali v njegovo rešitev duš,
23čeprav je zapovedal oblakom od zgoraj in odprl vrata nebes
24in je nanje deževal mano za jed ter jim dajal od nebeškega žita.
25Človek je jedel hrano angelov. Poslal jim je mesa do sitosti.
26Vzhodniku je velel, da zapiha na nebu in s svojo močjo je privedel južni veter.
27Prav tako je nanje deževal meso kakor prah in operjeno perjad podobno kakor morski pesek.
28Dopustil jim je pasti v sredo njihovega tabora, okoli njihovih prebivališč.
29Tako so jedli in bili popolnoma nasičeni, kajti izročil jim je njihovo lastno željo;
30niso bili odvrnjeni od svoje želje. Vendar ko je bila njihova jed še v njihovih ustih,
31§ je nadnje prišel Božji bes in pokončal najdebelejše izmed njih in z udarcem zrušil izbrane Izraelove ljudi.
32Kajti vsi ti so še vedno grešili in niso verovali zaradi njegovih čudovitih del.
33Zato je njihove dneve použil v ničevosti in njihova leta v muki.
34Ko jih je ubijal, potem so ga iskali in vrnili so se ter zgodaj poizvedovali za Bogom.
35Spomnili so se, da je bil Bog njihova skala in vzvišeni Bog njihov odkupitelj.
36Kljub temu so se mu prilizovali s svojimi usti in mu lagali s svojimi jeziki.
37Kajti njihovo srce ni bilo popolnoma z njim niti niso bili neomajni v njegovi zavezi.
38Toda on, ki je poln sočutja, je odpustil njihovo krivičnost in jih ni uničil. Da, svojo jezo je pogosto obrnil proč in ni razvnel vsega svojega besa.
39Kajti spomnil se je, da so bili samo meso, veter, ki premine in ne prihaja ponovno.
40Kako pogosto so ga dražili v divjini in ga žalostili v puščavi!
41§ Da, obrnili so se nazaj in skušali Boga in omejevali Svetega Izraelovega.
42Niso se spomnili njegove roke niti dneva, ko jih je osvobodil pred sovražnikom.
43Kako je v Egiptu izvršil svoja znamenja in svoje čudeže na polju Coana
44in njihove reke spremenil v kri in njihove potoke, da niso mogli piti.
45Mednje je poslal številne vrste muh, ki so jih požirale in žabe, ki so jih uničevale.
46Tudi njihov prirastek je dal gosenici in njihov trud leteči kobilici.
47Njihove trte je uničil s točo in njihove egiptovske smokve z zmrzaljo.
48Tudi njihovo živino je predal toči in njihove trope vročim strelam.
49§ S pošiljanjem zlih angelov mednje je nanje vrgel okrutnost svoje jeze, bes, ogorčenost in stisko.
50Pripravil je pot svoji jezi, njihovi duši ni prizanesel pred smrtjo, temveč je njihovo življenje odstopil kužni bolezni
51in udaril vsakega prvorojenca v Egiptu, njihovo glavno moč v Hamovih šotorih.
52Toda svojemu lastnemu ljudstvu je storil, da gredo naprej kakor ovce in po divjini jih je usmerjal kakor trop.
53Vodil jih je varno, tako da se niso bali, toda njihove sovražnike je preplavilo morje.
54Privedel jih je do meje svojega svetišča, celo k tej gori, ki jo je pridobila njegova desnica.
55Pred njimi je spodil tudi pogane in jim z mejno črto razdelil dediščino in Izraelovim rodovom storil, da prebivajo v svojih šotorih.
56Kljub temu so skušali in dražili najvišjega Boga in se niso držali njegovih pričevanj,
57temveč so se obrnili nazaj in postopali nezvesto kakor njihovi očetje. Obrnjeni so bili na stran kakor varljiv lok.
58Kajti s svojimi visokimi mesti so ga dražili do jeze in s svojimi rezanimi podobami so ga pripravili do ljubosumnosti.
59Ko je Bog to slišal, je bil ogorčen in silno preziral Izraela,
60tako da je zapustil bivališče v Šilu, šotorsko svetišče, ki ga je postavil med ljudmi
61in svojo moč izročil v ujetništvo in svojo slavo v sovražnikovo roko.
62Svoje ljudstvo je izročil meču in ogorčen je bil nad svojo dediščino.
63Ogenj je použil njihove mladeniče in njihove mladenke niso bile omožene.
64Njihovi duhovniki so padli pod mečem in njihove vdove niso pripravile objokovanja.
65Potem se je Gospod prebudil kakor iz spanja in kakor mogočen človek, ki vzklika zaradi vina.
66Svoje sovražnike je udaril v njihove zadnje dele. Postavil jih je v neprestano grajo.
67Poleg tega je odklonil Jožefovo šotorsko svetišče in ni izbral Efrájimovega rodu,
68temveč je izbral Judov rod, goro Sion, ki jo je ljubil.
69Svoje svetišče je zgradil kakor visoke palače, kakor zemljo, ki jo je utrdil na veke.
70Poleg tega je izbral svojega služabnika Davida in ga vzel od ovčjih staj.
71§ Od sledenja brejim ovcam z mladiči ga je privedel, da pase Jakoba, njegovo ljudstvo in Izraela, njegovo dediščino.
72Tako jih je hranil glede na neokrnjenost svojega srca in jih usmerjal s spretnostjo svojih rok.
Psalmi 78
1{Pouk Asafov.} Poslušaj, ljudstvo moje, nauk moj, nagnite uho svoje govoru mojih ust.
2V prilikah odprem usta svoja, razglasim uganke iz starih časov.
3Kar smo slišali in spoznali, kar so nam pripovedovali očetje naši,
4ne bomo prikrivali njih otrokom, pripovedujoč naslednjemu rodu preslavna dela Gospodova in moč njegovo in čuda njegova, ki jih je storil.
5Kajti ustanovil je pričevanje v Jakobu in postavil zakon v Izraelu, kar je zapovedal očetom našim, da naj jih oznanjajo svojim otrokom.
6Da to spozna naslednji rod, otroci, ki bodo rojeni, in ti vstanejo ter pripovedujejo otrokom svojim:
7Upanje svoje da naj stavijo na Boga in ne pozabijo naj dejanj Boga mogočnega, temuč hranijo naj zapovedi njegove.
8In ne bodo naj kakor njih pradedje, rod trdovraten in uporen, rod, ki ni obrnil v pravo smer srca svojega in čigar duh ni bil zvest Bogu mogočnemu.
9Sinovi Efraimovi, lokostrelci oboroženi, so obrnili hrbte ob času bitve.
10Ohranili niso zaveze Božje in so se branili hoditi po zakonu njegovem,
11pozabivši dejanja njegova in čudovita dela njegova, katera jim je bil pokazal.
12Delal je čuda pred njih pradedi v deželi Egiptovski, na polju Zoanskem.
13Razklal je morje in peljal jih čez, in postavil je vode kakor jez.
14In spremljal jih je z oblakom po dnevi in vso noč s svetlobo ognja.
15Razklal je skale v puščavi in jih je obilo napojil kakor iz globočin.
16Potoke je izpeljal iz skale in storil, da so vode tekle doli kakor reke.
17Vendar so še dalje grešili zoper njega, upirali se Najvišjemu v pustinji.
18In izkušajoč Boga mogočnega v srcu svojem, so zahtevali jed po svojega srca želji.
19In grdo govoreč zoper Boga, so rekli: Ali bi mogel Bog mogočni pripraviti mizo v tej puščavi?
20Glejte, ob skalo je udaril, da so tekle vode, in potoki so se udrli – ali bo mogel dati tudi kruha ali pa oskrbeti mesa ljudstvu svojemu?
21Zato se je Gospod, ko je to slišal, razsrdil, in ogenj se je vnel zoper Jakoba in tudi jeza se je kadila zoper Izraela.
22Ker niso verovali v Boga in niso upali v rešenje njegovo.
23In vendar je zapovedal oblakom zgoraj in odprl vrata nebeška,
24in dežil nanje mano za jed in jim dajal žito nebeško.
25Kruh močnih je jedel človek; brašna jim je pošiljal dositega.
26Zagnal je vzhodni veter na nebu in z močjo svojo je pripeljal jug,
27in je dežil nanje meso kakor prah in kakor morski pesek ptiče krilate,
28metal jih je med njih šatore, okoli njih prebivališč.
29In jedli so in bili so zelo nasičeni, in česar so poželeli, jim je prinesel.
30Še se niso iznebili poželenja svojega, še jim je bila jed v ustih,
31ko je jeza Božja vzplamtela proti njim in morila med močnimi izmed njih in pokončavala mladeniče Izraelove.
32Ob vsem tem so še grešili in niso verovali v čudovita dela njegova.
33Zato je storil, da so v ničevosti potekali njih dnevi in njih leta v naglici.
34Ko jih je pobijal, tedaj so povpraševali po njem, in so se izpreobrnili ter zjutraj že iskali Boga mogočnega,
35spomnivši se, da je bil Bog njih skala in Bog mogočni, Najvišji, njih odrešenik.
36Tedaj so ga z usti svojimi dobrikali in z jezikom svojim so se mu lagali,
37a njih srce ni bilo utrjeno pri njem in niso se izkazali zvesti zavezi njegovi.
38Toda on je usmiljen, odpušča krivico in ne pokončuje; in mnogokrat je ustavil svoj srd in ni vnemal vse jeze svoje.
39Spominjal se je namreč, da so meso, sapa, ki gre in se ne vrne.
40Kolikokrat so se mu uprli v puščavi, so ga žalili v samoti!
41Zopet in zopet so izkušali Boga mogočnega in žalili Svetega Izraelovega.
42Niso se spominjali roke njegove, ne dne, ko jih je bil otel zatiralca,
43ko je v Egiptu delal znamenja svoja in čuda svoja na polju Zoanskem.
44V kri je izpremenil njih potoke, da niso mogli piti tekočih vod svojih.
45Poslal je nanje pasje muhe, ki so jih žrle, in žabe, ki so jih ugonabljale.
46In dal je njih sadež cvrčku, in kobilici, kar so s trudom posejali.
47Uničil je s točo njih trte in smokve njih z mrazom.
48Izročil je toči tudi njih živino in njih črede bliskom.
49Izpustil je nanje jeze svoje žar, srd in nevoljo in stisko, celo krdelo angelov nesreče.
50Prosto pot je napravil svoji jezi, smrti ni ubranil njih duš in življenje njih je izročil kugi.
51In udaril je vse prvorojence v Egiptu, prvino moči v šatorih Hamovih.
52Svoje ljudstvo pa je odpeljal kakor ovce, in vodil jih je kakor čredo po puščavi.
53In peljal jih je varno, da se jim ni bilo bati, a njih sovražnike je pokrilo morje.
54Pripeljal jih je do meje svetišča svojega, gore te, ki si jo je pridobila desnica njegova.
55Izgnal je izpred njih obličja narode in jih je po žrebu razmeril Izraelu v posest in v njih šatorih je dal prebivati Izraelovim rodovom.
56Vendar so izkušali Boga Najvišjega in se mu upirali in pričevanj njegovih se niso držali.
57Temuč obrnili so se in nezvesto ravnali kakor njih pradedje, obrnili so se kakor lok, ki strelja napačno.
58Dražili so ga z višavami svojimi in s podobami malikov svojih so razvneli gorečnost njegovo.
59Slišal je Bog in se razsrdil, in Izrael se mu je silno zastudil.
60In zapustil je prebivališče v Silu, šator, ki ga je bil postavil med ljudmi.
61In dal je v sužnost svojo moč in slavo svojo zatiralcu v pest.
62Izročil je meču ljudstvo svoje in zoper dedino svojo se je razsrdil.
63Ogenj je požrl mladeniče njegove, in devicam njegovim se ni pela svatovska pesem.
64Duhovniki njegovi so padli pod mečem, in vdove njegove niso mogle žalovati.
65Tedaj se je zbudil Gospod, kakor da bi bil spal, kakor junak, ki vriska od vina.
66In udaril je sovražnike svoje od zadaj, sramoto večno jim je naložil.
67Zavrgel je pa šator Jožefov in rodu Efraimovega ni izvolil.
68Temuč izvolil je rod Judov, goro Sionsko, ki jo je ljubil.
69In sezidal si je enako nebeškim višavam svetišče svoje, enako zemlji, ki jo je utrdil na veke.
70In izvolil je Davida, hlapca svojega, vzemši ga iz ovčje ograje;
71izza doječih ga je pripeljal, da bi pasel Jakoba, ljudstvo njegovo, in Izraela, dediščino njegovo.
72Ki jih je pasel po poštenosti srca svojega in vodil jih je z obilo razsodnostjo svojih rok.
Razumevanje Slovenski KJV vs Chraska v Psalmi 78
Slovenski KJV (SloKJV)
Slovenski KJV - Sodoben prevod po vzoru King James verzije.
Chraska
Chraskov prevod - Zgodovinski protestantski prevod v slovenščino.
Ogledujete si vzporedno primerjavo Psalmi 78 v prevodih Slovenski KJV in Chraska. Primerjava teh dveh različic lahko pomaga osvetliti odtenke izvirnega besedila.
Ključna primerjava: Psalmi 78:16
"Tudi vodne tokove je privedel iz skale in storil, da so vode tekle kakor reke."
"Potoke je izpeljal iz skale in storil, da so vode tekle doli kakor reke."
