Psalmi 50

¹Mogočen Bog, celó Gospod, je spregovoril in poklical zemljo od sončnega vzhoda do njegovega zahoda.

²S Siona, popolne lepote, je zasijal Bog.

³Naš Bog bo prišel in ne bo molčal. Ogenj bo požiral pred njim in okoli njega bo zelo viharno.

⁴Klical bo k nebesom od zgoraj in k zemlji, da bo lahko sodil svoje ljudstvo.

⁵»Zberite k meni moje svete, tiste, ki so z žrtvijo sklenili zavezo z menoj.«

⁶Nebesa bodo oznanjala njegovo pravičnost, kajti sam Bog je sodnik. Sela.

⁷»Poslušaj, oh moje ljudstvo in govoril bom, oh Izrael in pričeval bom zoper tebe. Jaz sem Bog, celó tvoj Bog.

⁸Ne bom te grajal zaradi tvojih klavnih daritev ali tvojih žgalnih daritev, da so bile nenehno pred menoj.

⁹Iz tvoje hiše ne bom vzel nobenega bikca niti kozlov iz tvojih staj.

¹⁰Kajti vsaka gozdna žival je moja in živina na tisočêrih hribih.

¹¹Poznam vso gorsko perjad in divje poljske živali so moje.

¹²Če bi bil lačen, ti ne bi povedal, kajti zemeljski [krog] je moj in njegova polnost.

¹³Mar bom jedel meso bikov ali pil kri koz?

¹⁴Bogu daruj zahvaljevanje in svoje zaobljube izpolni Najvišjemu.

¹⁵Obrni se k meni v dnevu stiske, osvobodil te bom in ti me boš proslavil.«

¹⁶Toda zlobnemu Bog govori: »Kaj delaš, da oznanjaš moje zakone ali da v svoja usta jemlješ mojo zavezo?

¹⁷Ker sovražiš poučevanje in moje besede zavračaš za seboj.

¹⁸Ko vidiš tatu, se strinjaš z njim in si postal soudeleženec z zakonolomci.

¹⁹Svoja usta izročaš v zlo in tvoj jezik snuje prevaro.

²⁰Sediš in govoriš zoper svojega brata, obrekuješ sina svoje matere.

²¹Te stvari si storil, jaz pa sem molčal. Mislil si, da sem bil povsem takšen kakor ti. Toda grajal te bom in jih v vrsti postavil pred tvoje oči.

²²Torej preudarite to, vi, ki pozabljate Boga, da vas ne bom raztrgal na koščke in nikogar ne bo, da osvobodi.

²³Kdorkoli daruje hvalo, me poveličuje in tistemu, ki pravilno ureja svoje vedênje, bom pokazal Božjo rešitev duše.«

¹{Psalm Asafov.} Bog mogočni, Bog, Gospod je govoril in poklical zemljo od vzhoda solnčnega do zahoda.

²S Siona, najvišje lepote, se je zasvetil Bog.

³Pride Bog naš in nikar ne bo molčal; ogenj požirajoč gre pred njim in okrog njega silen vihar.

⁴Nebesom kliče odzgoraj in zemlji, da sodi ljudstvo svoje:

⁵„Zberite mi svetnike moje, ki so storili zavezo z menoj pri daritvi!“

⁶In nebesa oznanjajo pravičnost njegovo, kajti Bog je sodnik. (Sela.)

⁷Čuj, ljudstvo moje, in govoril bom, o Izrael, in zoper tebe bom pričal! Bog, tvoj Bog sem jaz.

⁸Nočem te grajati zavoljo daritev tvojih, saj žgalne daritve tvoje so vedno pred menoj.

⁹Ni mi treba jemati iz tvoje hiše junca, ne kozličev iz tvojih ograj.

¹⁰Ker moja je vsaka zver v gozdih, živali na tisočerih gorah.

¹¹Vso perutnino gorsko poznam, in kar se poja po polju, je v moji oblasti.

¹²Ko bi bil gladen, ne rekel bi tebi, ker moja je zemlja vesoljna in vse, kar je na njej.

¹³Ali mar jem meso volovsko, ali pijem kozlov kri?

¹⁴Hvalne daritve prinašaj Bogu in Najvišjemu opravljaj obljube svoje.

¹⁵In kliči me v dan stiske, rešil te bom, in ti me boš častil.

¹⁶Toda krivičniku pravi Bog: Kaj da naštevaš zapovedi moje in jemlješ zavezo mojo v usta svoja?

¹⁷Saj ti sovražiš svarjenje in besede moje si vrgel vzad zase.

¹⁸Kadar vidiš tatú, se ž njim hitro sprijazniš in s prešeštniki se družiš.

¹⁹Usta svoja rabiš za hudo in z jezikom svojim spletaš zvijačo.

²⁰Sedé obrekuješ svojega brata, matere svoje sina spravljaš v sramoto.

²¹To si delal, in ker sem molčal, si menil, da sem prav tebi enak. A karal te bom in vse ti postavil pred oči.

²²Pazite vendar na to vi, ki zabite Boga, da ne zgrabim, in ga ne bode, ki bi rešil.

²³Kdor daruje hvalo, me prav časti, in kdor uravnava pot svojo, mu pokažem zveličanje Božje.