Psalmi 35 Primerjava: Slovenski KJV vs Chraska

Psalmi 35

¹Zagovarjaj mojo pravdo, oh Gospod, s temi, ki se prepirajo z menoj. Bori se zoper te, ki se borijo zoper mene.

²Zgrabi za ščit in majhen ščit ter se dvigni v mojo pomoč.

³Izvleci tudi sulico in zapri pot zoper tiste, ki me preganjajo. Moji duši reci: »Jaz sem rešitev tvoje duše.«

⁴Naj bodo zbegani in osramočeni tisti, ki strežejo po moji duši. Naj bodo obrnjeni nazaj in privedeni v zmedenost tisti, ki snujejo mojo bolečino.

⁵Naj bodo kakor pleve pred vetrom. Naj jih preganja Gospodov angel.

⁶Naj bo njihova pot temna in spolzka in naj jih preganja Gospodov angel.

⁷Kajti brez razloga so svojo mrežo skrili zame v jamo, ki so jo brez razloga izkopali za mojo dušo.

⁸Naj nadenj nenadoma pride uničenje in naj ga ujame njegova mreža, ki jo je nastavil, naj pade v točno takšno uničenje.

⁹Moja duša pa bo radostna v Gospodu, veselila se bo v njegovi rešitvi duše.

¹⁰Vse moje kosti bodo rekle: »Gospod, kdo je podoben tebi, ki osvobajaš reveža pred tistim, ki je zanj premočan, da, reveža in pomoči potrebnega pred tistim, ki ga pleni?«

¹¹Vstale so krive priče, k moji obtožnici so položili stvari, ki jih nisem poznal.

¹²Nagradili so me [z] zlom za dobro, do plenjenja moje duše.

¹³Toda kar se mene tiče, ko so bili bolni, so bila moja oblačila vrečevina. Svojo dušo sem ponižal s postom in moja molitev se je vrnila v mojo lastno notranjost.

¹⁴Vêdel sem se, kakor da je bil on moj prijatelj ali brat. Močno sem se sklonil kakor nekdo, ki žaluje za svojo materjo.

¹⁵Toda v moji nadlogi so se veselili in se zbirali skupaj. Da, podleži so se zbirali zoper mene, pa tega nisem vedel, trgali so me in niso odnehali,

¹⁶s hinavskimi zasmehovalci so na pojedinah s svojimi zobmi škripali nad menoj.

¹⁷Gospod, doklej boš gledal? Mojo dušo reši pred njihovimi uničenji, mojo ljubljeno pred levi.

¹⁸Zahvaljeval se ti bom v veliki skupnosti. Hvalil te bom med mnogimi ljudmi.

¹⁹Naj se tisti, ki so moji sovražniki, ne veselijo krivično nad menoj niti naj ne mežikajo z očesom tisti, ki me sovražijo brez razloga.

²⁰Kajti ne govorijo miru, temveč snujejo varljive zadeve zoper tiste, ki so v deželi mirni.

²¹Da, svoja usta so široko odprli proti meni in rekli: »Aha, aha, naše oko je to videlo.«

²²To si videl, oh Gospod. Ne molči. Oh Gospod, ne bodi daleč od mene.

²³Razvnemi se in prebudi se na mojo sodbo, celó za mojo zadevo, moj Bog in moj Gospod.

²⁴Sodi me, oh Gospod, moj Bog, glede na tvojo pravičnost in naj se ne veselijo nad menoj.

²⁵Naj ne pravijo v svojih srcih: »Ah, tako smo to želeli.« Naj ne pravijo: »Požrli smo ga.«

²⁶Naj bodo osramočeni in skupaj privedeni v zmedenost tisti, ki se veselijo ob moji bolečini. Naj bodo tisti, ki se poveličujejo zoper mene, oblečeni z nečastjo in sramoto.

²⁷Naj tisti, ki podpirajo mojo pravično zadevo, vzklikajo od veselja in bodo veseli. Da, naj nenehno govorijo: »Naj bo poveličan Gospod, ki ima veselje v uspevanju svojega služabnika.«

²⁸Moj jezik pa bo ves dan govoril o tvoji pravičnosti in o tvoji hvali.

Psalmi 35

¹{Psalm Davidov.} Bojuj se, Gospod, zoper nje, ki se bojujejo z menoj, vojskuj se ž njimi, ki se vojskujejo z menoj.

²Zgrabi ščit veliki in mali in vstani meni v pomoč.

³In potegni sulico in zapri pot njim, ki me preganjajo; reci duši moji: Jaz sem rešenje tvoje.

⁴Sramujejo se naj in v sramoto pridejo, kateri iščejo duše moje, umekniti se morajo in rdečica naj jih oblije, kateri mi nameravajo hudo.

⁵Bodo naj kakor pleve pred vetrom, in angel Gospodov naj jih podi.

⁶Temna bodi njih pot in polzka, in angel Gospodov naj jih preganja.

⁷Ker brez vzroka so mi skrito nastavili mrežo svojo, brez vzroka jamo izkopali duši moji.

⁸Poguba naj pride nanj iznenada, in naj ga ujame mreža njegova, ki jo je skril, v pogubo naj pade vanjo.

⁹In duša moja se bo radovala v Gospodu, veselila se v rešenju njegovem.

¹⁰Vse kosti moje bodo govorile: Gospod, kdo je tebi enak? Siromaka otimlješ iz rok močnejšega od njega, siromaka in ubožca iz rok njega, ki ga pleni.

¹¹Priče vstajajo krivične, česar si nisem v svesti, me izprašujejo.

¹²Hudo mi vračajo za dobro; zapuščena je duša moja.

¹³In vendar sem jaz, ko so bili bolni, oblečen v raševino, s postom pokoril dušo svojo, in molitev moja se je vračala v nedrije moje.

¹⁴Vedel sem se, kakor bi mi bil prijatelj ali brat, kakor žalujoč po materi, sem hodil sključen v žalni obleki.

¹⁵Oni pa so se radovali moje hromote in se zbirali, zbirali so se zoper mene, druhal hudobna, in nisem tega vedel, psovali so me in niso nehali;

¹⁶kakor brezbožni zabavljivci pri pojedinah so s svojimi zobmi režali name.

¹⁷Gospod, doklej boš gledal? Reši dušo mojo njih pogube, mladih levov edino mojo.

¹⁸Slavil te bom v velikem zboru, med ljudstvom obilim bom te hvalil.

¹⁹Naj se ne radujejo nad menoj, ki so mi neprijatelji iz krivih vzrokov; kateri me sovražijo brez vzroka, naj ne mežikajo z očesom.

²⁰Miru namreč ne govore, temuč zoper mirne v deželi izmišljajo zvijačne stvari.

²¹In proti meni široko režé, govoreč: Prav, prav, oko naše vidi!

²²Vidiš to, Gospod, ne molči torej; Gospod, ne bivaj daleč od mene.

²³Zbúdi se in vstani na sodbo mojo, Bog moj in Gospod moj, na pravdo mojo.

²⁴Sodi me po pravičnosti svoji, Gospod, Bog moj, in naj se ne veselé nad mano.

²⁵Naj ne govoré v srcu svojem: Aha, tako smo želeli! ne govoré naj: Pogoltnili smo ga.

²⁶Osramočeni naj bodo in zardé vsi skupaj, ki se vesele nesreče moje; s sramoto naj se zagrnejo in nečastjo, kateri se povzdigujejo proti meni.

²⁷A prepevajo naj in se radujejo, kateri se veselé pravičnosti moje, in govoré naj vedno: Poveličevan bodi Gospod, ki se veseli miru svojega hlapca.

²⁸In jezik moj bo oznanjal pravičnost tvojo, ves dan hvalo tvojo.