Pregovori 8 Primerjava: Slovenski KJV vs Chraska

Pregovori 8

¹Mar ne kliče modrost? In razumevanje [ne] dviguje svojega glasu?

²Stoji na vrhu visokih krajev, ob poti, na krajih steza.

³Kliče pri velikih vratih, pri mestnem vhodu, pri vstopanju, pri vratih.

⁴Vam, oh možje, kličem in moj glas je k človeškim sinovom.

⁵Oh vi preprosti, razumite modrost, in vi bedaki, bodite razumevajočega srca.

⁶Poslušajte, kajti govorila bom o odličnih stvareh in odpiranje mojih ustnic bodo prave stvari.

⁷Kajti moja usta bodo govorila resnico, zlobnost pa je mojim ustnicam ogabnost.

⁸Vse besede mojih ust so v pravičnosti, v njih ni ničesar kljubovalnega ali sprevrženega.

⁹So čisto preproste tistemu, ki razume in pravilne tem, ki najdejo spoznanje.

¹⁰Sprejmite moje poučevanje in ne srebra in spoznanje raje kakor izbrano zlato.

¹¹§ Kajti modrost je boljša kakor rubini in vse stvari, ki se lahko želijo, se ne morejo primerjati k njej.

¹²Jaz, modrost, prebivam z razumnostjo, odkrivam spoznanje razumnih domiselnosti.

¹³§ Gospodov strah je sovražiti zlo. Ponos, aroganco, zlobno pot in kljubovalna usta sovražim.

¹⁴§ Nasvet je moj in zdrava modrost. Jaz sem razumevanje, jaz imam moč.

¹⁵Po meni kraljujejo kralji in princi odrejajo pravico.

¹⁶Po meni vladajo princi in plemiči, celó vsi zemeljski sodniki.

¹⁷Ljubim tiste, ki me ljubijo in tisti, ki me iščejo zgodaj, me bodo našli.

¹⁸Bogastva in čast sta z menoj; da, trajna bogastva in pravičnost.

¹⁹§ Moj sad je boljši kakor zlato; da, kakor čisto zlato in moje poplačilo kakor izbrano srebro.

²⁰§ Vodim po poti pravičnosti, po sredi stezá sodbe,

²¹§ da lahko povzročim tistim, ki me ljubijo, da podedujejo imetje in jaz bom napolnila njihove zaklade.

²²Gospod me je imel v lasti od začetka svoje poti, pred svojimi deli od davnine.

²³Bila sem postavljena od večnosti, od začetka ali preden je bila zemlja.

²⁴Ko tam ni bilo globin, sem bila rojena, ko tam ni bilo studencev, obilnih z vodo.

²⁵Preden so bile gore nameščene, pred hribi sem bila rojena,

²⁶§ medtem ko še ni naredil zemlje niti polj niti najvišjega dela iz prahu sveta.

²⁷§ Ko je pripravljal nebo, sem bila tam, ko je postavil obod na obličju globine,

²⁸ko je zgoraj osnoval oblake, ko je utrdil studence globin,

²⁹ko je morju dal svoj odlok, da vode ne bodo prekoračile njegove zapovedi, ko je določil temelje zemlje,

³⁰tedaj sem bila poleg njega, kakor nekdo vzgojen z njim in dnevno sem bila njegovo veselje, vedno radostna pred njim,

³¹radostna na naseljivem delu njegovega zemeljskega [kroga] in moja veselja so bila s človeškimi sinovi.

³²Zdaj mi torej prisluhnite, oh vi otroci, kajti blagoslovljeni so tisti, ki se drže mojih poti.

³³Poslušajte poučevanje, bodite modri in tega ne zavrnite.

³⁴Blagoslovljen je človek, ki me posluša, ki dnevno bedi pri mojih velikih vratih, ki čaka pri podbojih mojih vrat.

³⁵Kajti kdor me najde, najde življenje in dosegel bo naklonjenost od Gospoda.

³⁶§ Toda kdor zoper mene greši, škodi svoji lastni duši. Vsi tisti, ki me sovražijo, ljubijo smrt.

Pregovori 8

¹Ali ne kliče modrost in razumnost ne zaganja svojega glasu?

²Na vrhu višav pri cesti, na razpotjih stoji,

³na strani vrat, ob izhodu mesta, pri vhodu v duri vpije, govoreč:

⁴Vas, možje, kličem in glas moj je do sinov človeških.

⁵Umejte, o preprosti, previdnost, in neumni, srce vam bodi razumno!

⁶Čujte, ker vzvišene reči bom govorila, usta svoja odprem, da oznanim, kar je prav.

⁷Kajti resnico govoré usta moja in gnusoba je ustnam mojim krivica.

⁸Pravične so vse besede mojih ust, nič ni skrivljenega ali spačenega v njih.

⁹Jasne so vse razumnemu in ravne njim, ki pridobivajo umnost.

¹⁰Sprejmite nauk moj in ne srebra in znanje rajši nego izbrano zlato.

¹¹Zakaj boljša je modrost od biserov, in vse, kar si more kdo želeti, se ne more enačiti ž njo.

¹²Jaz, modrost, prebivam s previdnostjo in imam pri sebi spoznanje dobrih sklepov.

¹³Strah Gospodov je sovražiti hudo; napuh in prevzetnost in hudobno pot in usta, spačenostim vdana, jaz sovražim.

¹⁴Moj je svét in zdrava pamet, jaz sem razumnost, moja je moč.

¹⁵Po meni kraljujejo kralji in vladarji določajo pravo.

¹⁶Po meni vladajo knezi in plemenitniki in vsi sodniki zemlje.

¹⁷Ljubim tiste, ki mene ljubijo, in kateri me zgodaj iščejo, me najdejo.

¹⁸Bogastvo in čast sta pri meni, blago stanovitno in pravičnost.

¹⁹Boljši je sad moj nego zlato, prečisto zlato, in kar donašam, je boljše nego izbrano srebro.

²⁰Po poti pravičnosti hodim, posredi stezá postavnosti,

²¹da dam onim, ki me ljubijo, stalno blago v dediščino in napolnim njih zakladnice.

²²Gospod me je imel v začetku poti svoje, pred vsemi deli svojimi, od nekdaj.

²³Od vekomaj sem postavljena, od začetka, pred početkom zemlje.

²⁴Ko še ni bilo brezen nobenih, sem bila rojena, ko še ni bilo nobenih studencev, polnih vodá;

²⁵ko se niso še bile pogreznile gore na zemljo, preden so bili griči, sem bila rojena;

²⁶še ni bil ustvaril zemlje ali polja, ne začetka prahu vesoljne zemlje.

²⁷Ko je pripravljal nebesa, bila sem tam, ko je odmerjal krog na brezna površju,

²⁸ko je zgoraj utrjal nebesni oblok, ko so izbruhnili brezna studenci,

²⁹ko je morju postavljal meje, da vode ne prestopijo njegovega ukaza, ko je stavil zemlji podlago:

³⁰tedaj sem bila pri njem kot delovodja in veselje njegovo vsak dan, igrala sem pred njim vsak čas,

³¹igrala sem si na naseljeni zemlji njegovi, in veselje mi je bilo bivati pri otrocih človeških.

³²Zdaj torej, sinovi, poslušajte me; ker blagor njim, ki se držé potov mojih!

³³Čujte pouk in bodite modri, in ne odklanjajte ga.

³⁴Blagor človeku, ki me posluša, ki čuje pri vratih mojih vsak dan, ki pazi na podboje duri mojih!

³⁵Kajti kdor zadobi mene, zadobi življenje in prejme milost od Gospoda.

³⁶Kdor pa greši zoper mene, dela silo duši svoji; vsi, ki me sovražijo, ljubijo smrt.