Pregovori 7 Primerjava: Slovenski KJV vs Chraska

Pregovori 7

¹Moj sin, drži se mojih besed in moje zapovedi shrani s seboj.

²Ohranjaj moje zapovedi in živi in mojo postavo [ohranjaj] kakor punčico svojega očesa.

³Priveži si jih na svoje prste, zapiši jih na tablo svojega srca.

⁴Modrosti reci: »Ti si moja sestra« in razumevanje imenuj svojo sorodnico,

⁵da te lahko obvarujejo pred tujo žensko, pred tujko, ki laska s svojimi besedami.

⁶Kajti pri oknu svoje hiše sem pogledal skozi oknico

⁷in zagledal med preprostimi, razpoznal sem med mladostniki mladeniča brez razumevanja,

⁸ki gre po ulici v bližini njenega vogala in šel je [na] pot k njeni hiši,

⁹v poltemi, zvečer, v črnini temne noči

¹⁰in glej, tam ga je srečala ženska z okrasom pocestnice in premetenega srca.

¹¹(Ona je glasna in trmoglava, njena stopala ne ostanejo v njeni hiši,

¹²sedaj je zunaj, sedaj na ulicah in preži na vsakem vogalu.)

¹³Tako ga je ujela in poljubila in mu s predrznim obrazom rekla:

¹⁴»S seboj imam mirovne daritve, danes sem izpolnila svoje zaobljube.

¹⁵Zato sem prišla, da se srečam s teboj, da marljivo iščem tvoj obraz in sem te našla.

¹⁶Svojo posteljo sem odela s pokrivali iz tapiserije, z rezbarskimi deli, s tankim lanenim platnom iz Egipta.

¹⁷Svojo posteljo sem odišavila z miro, alojo in cimetom.

¹⁸§ Pridi, vzemiva si najino nasičevanje ljubezni do jutra, tolaživa se z ljubeznimi.

¹⁹Kajti moža ni doma, odšel je [na] dolgo potovanje.

²⁰S seboj je vzel torbo denarja in domov bo prišel na določen dan.«

²¹Z mnogo njenega vljudnega govorjenja je storila, da je popustil, z laskanjem svojih ustnic ga je prisilila.

²²Nemudoma gre za njo, kakor gre vol v klanje ali kakor bedak h grajanju živine,

²³§ dokler puščica ne prodre skozi njegova jetra, kakor ptica hiti k zanki in ne spozna, da je to za njegovo življenje.

²⁴Zato mi sedaj prisluhnite, oh vi otroci in bodite pozorni na besede iz mojih ust.

²⁵Naj se tvoje srce na nagne k njenim potem, ne zaidi na njene steze.

²⁶§ Kajti ona je vrgla dol mnogo ranjenih, da, mnogo močnih mož je bilo umorjenih po njej.

²⁷§ Njena hiša je pot v pekel, spuščajoča se k celicam smrti.…

Pregovori 7

¹Sin moj, pazi na besede moje in zapovedi moje hrani pri sebi.

²Pazi na zapovedi moje in žívi, pazi na nauk moj kakor na zenico svojih oči.

³Priveži si jih na prste, zapiši jih na srca svojega ploščo.

⁴Reci modrosti: sestra si moja! in razumnost imenuj sorodnico svojo:

⁵da te varuje žene vnanje, tujke, ki se dobrika z gladkimi besedami.

⁶Kajti skozi okno hiše svoje, preko omrežja svojega gledajoč,

⁷sem videl med abotnimi, zazrl med sinovi brezumnega mladeniča,

⁸ki se je po ulicah klatil, blizu njenega vogla, stopal po potu do hiše njene,

⁹v mraku, na večer dneva, v noči črni in temni.

¹⁰In glej, ženska mu pride naproti, v kurbji opravi in odrevenelega srca.

¹¹Jezična je in trdovratna, v njeni hiši ne bivajo noge njene;

¹²zdaj se klati po ulicah, zdaj po trgih in pri vsakem voglu zalezuje.

¹³In ga prime ter ga poljubi in s predrznim licem mu reče:

¹⁴Hvalne daritve sem bila dolžna, danes sem opravila obljube svoje.

¹⁵Zato sem ti prišla naproti, hrepeneč po obličju tvojem, in sem te našla.

¹⁶S preprogami sem prestrla posteljo svojo, s pisanimi odejami iz platna egiptovskega;

¹⁷pokadila sem ležišče svoje z miro, aloo in cimetom.

¹⁸Dej, radujva se obilo v ljubezni prav do jutra, oslajujva se z ljubkovanjem!

¹⁹Kajti moža ni v hiši, odšel je na daljni pot;

²⁰mošnjo denarja je vzel s seboj, povrne se domov šele ob ščipu.

²¹Nagnila ga je z mnogim pregovarjanjem svojim, s prilizovanjem ust svojih ga je potegnila:

²²za njo gre takoj, kakor gre vol v klalnico in kakor neumnež v kazen v okovih –

²³dokler mu pšica jeter ne razkolje; kakor ptič hiti v zanko, ne vedoč, da je zoper življenje njegovo.

²⁴Zato sedaj, sinovi, poslušajte me in pazite na ust mojih besede!

²⁵Ne kreni na njena pota srce tvoje, ne zavij na steze njene.

²⁶Ker mnogo jih je prebodla in na tla zvrnila, in veliko jih je, katere je vse pomorila.

²⁷Hiša njena je pot v kraj mrtvih, gredoča doli v smrtne hrame.