Pregovori 6 Primerjava: Slovenski KJV vs Chraska

Pregovori 6

¹Moj sin, če si pôrok za svojega prijatelja, če si udaril svojo roko s tujcem,

²§ si ulovljen z besedami svojih ust, si vzet z besedami svojih ust.

³Sedaj stôri to, moj sin in se osvobodi, ko si prišel v roko svojega prijatelja. Pojdi, ponižaj se in prepričaj svojega prijatelja.

⁴Ne daj spanja svojim očem niti dremanja svojim vekam.

⁵Osvobodi se kakor srna pred lovčevo roko in kakor ptica pred ptičarjevo roko.

⁶Pojdi k mravlji, ti lenuh, preudari njene poti in bodi moder,

⁷ki nima ne vodnika, ne nadzornika ali ne vladarja,

⁸svojo hrano si pripravlja poleti in svojo hrano zbira na žetvi.

⁹Doklej boš spal, oh lenuh? Kdaj boš vstal iz svojega spanja?

¹⁰Še malo spanja, malo dremanja, malo prekrižanih rok za spanje,

¹¹tako bo tvoja revščina prišla kakor nekdo, ki se klati in tvoje pomanjkanje kakor oborožen človek.

¹²Nespodobna oseba, zloben človek, ki hodi s kljubovalnimi usti,

¹³§ mežika s svojimi očmi, govori s svojimi stopali, uči s svojimi prsti.

¹⁴§ Kljubovalnost je v njegovem srcu, nenehno snuje vragolijo, seje neenotnost.

¹⁵Zato bo njegova katastrofa prišla nenadoma, nenadoma bo zlomljen brez zdravila.

¹⁶Teh šest stvari sovraži Gospod; da, sedem mu jih je ogabnost:

¹⁷ponosen pogled, lažniv jezik in roke, ki prelijejo nedolžno kri,

¹⁸srce, ki snuje zlobne zamisli, stopala, ki so nagla v teku k vragoliji,

¹⁹kriva priča, ki govori laži in kdor seje neenotnost med brati.

²⁰Moj sin, drži se zapovedi svojega očeta in ne zapusti postave svoje matere.

²¹Nenehno si ju privezuj na svoje srce in zavezuj si ju okoli svojega vratu.

²²Kadar greš, te bo vodila, kadar spiš, te bo obvarovala in kadar se zbudiš, se bo pogovarjala s teboj.

²³Kajti zapoved je svetilka; in postava je svetloba in graje poučevanja so pot življenja,

²⁴da te obvarujejo pred zlo žensko, pred priliznjenim jezikom tuje ženske.

²⁵V svojem srcu si ne požêli njene lepote niti naj te ona ne ujame s svojimi vekami.

²⁶§ Kajti s pomočjo vlačugarske ženske je mož priveden do koščka kruha in zakonolomka bo lovila dragoceno življenje.

²⁷Mar lahko človek vzame ogenj v svoje naročje in njegova oblačila ne bodo ožgana?

²⁸Mar lahko kdo hodi po žerjavici in njegova stopala ne bodo opečena?

²⁹Tako kdor hodi k ženi svojega soseda, kdorkoli se je dotika, ne bo nedolžen.

³⁰Ljudje ne prezirajo tatu, če krade, da zadovolji svojo dušo, kadar je lačen,

³¹toda če je najden, naj povrne sedemkratno; izročil bo vse imetje svoje hiše.

³²Toda kdorkoli z žensko zagreši zakonolomstvo, nima razumevanja. Tisti, ki to počne, uničuje svojo lastno dušo.

³³Prejel bo rano in nečast in njegova graja ne bo izbrisana.

³⁴Kajti ljubosumje je bes moškega, zato ne bo prizanesel na dan maščevanja.

³⁵Ne bo se ozrl na kakršnokoli odkupnino niti ne bo zadovoljen počival, čeprav mu daješ mnogo daril.

Pregovori 6

¹Sin moj, če si postal porok bližnjemu svojemu, če si s podano roko obljubil za tujca:

²zadrgnil si se z besedami svojih ust, ujet si z besedami svojih ust.

³Stóri tisto skoraj, sin moj, in reši se, ker si prišel bližnjemu svojemu v roko; pojdi, spusti se na kolena in s prošnjami nadleguj bližnjega svojega!

⁴Ne dovoli spanja svojim očem, ne dremanja trepalnicam svojim;

⁵reši se kakor gazela iz roke lovčeve in kakor ptica iz ptičarjeve pesti.

⁶Pojdi k mravlji, o lenuh, oglej si pota njena in uči se modrosti:

⁷nima vodnika, nadzornika ali zapovednika,

⁸vendar pripravlja poleti hrano svojo, ob žetvi znaša, kar bo uživala.

⁹Doklej boš polegal, lenuh? kdaj vstaneš iz spanja svojega?

¹⁰Malo boš pospančkal, malo podremal, malo sklenil roke in poležal:

¹¹v tem ti pride uboštvo kakor uren popotnik in nuja nadte kakor oboroženec.

¹²Belijalov človek, krivičen mož je, kdor hodi s spačenimi usti,

¹³mežika z očmi, beseduje z nogami, pomiguje s prsti.

¹⁴Vsakršna spačenost tiči v srcu njegovem, zlo snuje sleherni čas, prepire napravlja.

¹⁵Zatorej pride nagloma nesreča njegova, v hipu se razbije in ne bo ozdravljenja.

¹⁶Šestero je reči, ki jih sovraži Gospod, in sedmero se jih studi duši njegovi:

¹⁷oči visoke, jezik lažnjiv in roke, prelivajoče nedolžno kri,

¹⁸srce, ki snuje hudobne naklepe, noge, urno tekoče v hudo,

¹⁹kriva priča, ki raznaša laži, in kdor prepire seje med brati.

²⁰Hrani, sin moj, zapoved očeta svojega in ne zametuj nauka matere svoje;

²¹privezuj ju na srce svoje vedno, pripenjaj ju na grlo svoje!

²²Kamor koli pojdeš, te bosta spremljala, ko boš ležal, bosta pazila nate, in ko se zbudiš, se pogovarjala s teboj.

²³Kajti zapoved je svetilnica in nauk je luč; in poučna svarila so pot življenja,

²⁴da te obvarujejo ženske hudobne, prilizovanja jezika tujke.

²⁵Ne poželi si lepote njene v srcu in s trepalnicami svojimi naj te ne ujame.

²⁶Kajti zaradi nečiste ženske se izgubi kruhek in prešeštnica lovi dušo dragoceno.

²⁷Ali vzame kdo ogenj v nedrje svoje, in oblačila se mu ne osmode?

²⁸Ali pa more kdo hoditi po žerjavici, da bi se mu noge ne obžgale?

²⁹Tako, kdor se shaja z bližnjega svojega ženo, kdorkoli se je dotakne, ne ostane brez kazni.

³⁰Ne zadene zaničevanje tatu, ako ukrade, da uteši poželenje svoje, ko je gladen;

³¹vendar zasačen mora povrniti sedemkrat, dati mora vse blago hiše svoje.

³²A kdor prešeštvuje z ženo, norí; kdor se hoče pogubiti, naj to stori.

³³Šiba in nečast ga zadeneta, in sramota njegova se ne izbriše.

³⁴Ker ljubosumnost razvname srd moža, zato ne prizanese v dan maščevanja.

³⁵Ne mara nobene odkupnine in ne sprejme, ponujaj še toliko darov.