Pregovori 5 Primerjava: Slovenski KJV vs Chraska

Pregovori 5

¹Moj sin, prisluhni moji modrosti in svoje uho pripogni k mojemu razumevanju,

²da boš lahko upošteval preudarnost in da bodo tvoje ustnice lahko obvarovale spoznanje.

³Kajti ustnice tuje ženske kapljajo kakor satovje in njena usta so bolj prilizljiva kakor olje,

⁴toda njen konec je grenek kakor pelin, oster kakor dvorezen meč.

⁵Njena stopala gredo dol k smrti, njeni koraki se prijemljejo pekla.

⁶Da ne bi preudarjal steze življenja, njene poti so premične, da jih ti ne moreš spoznati.

⁷Zato mi torej prisluhnite, oh vi otroci in ne odidite od besed mojih ust.

⁸Svojo pot odstrani daleč od nje in ne pridi blizu vrat njene hiše,

⁹da ne bi svoje časti dal drugim in svojih let krutemu,

¹⁰da ne bi bili tujci nasičeni s tvojim premoženjem in bi bili tvoji napori v hiši tujca

¹¹in boš končno žaloval, ko bo tvoje meso in tvoje telo iztrošeno

¹²in rečeš: »Kako sem sovražil poučevanje in je moje srce preziralo opomin

¹³in nisem ubogal glasu svojih učiteljev niti svojega ušesa nagnil k tem, ki so me poučevali!

¹⁴Bil sem skoraj v vsem zlu v sredi skupnosti in zbora.«

¹⁵Pij vode iz svojega lastnega vodnega zbiralnika in tekoče vode iz svojega lastnega izvira.

¹⁶Naj bodo tvoji studenci razpršeni naokoli in reke vodá po ulicah.

¹⁷Naj bodo samo tvoji lastni in ne s teboj [tudi] tujčevi.

¹⁸Naj bo tvoj studenec blagoslovljen in razveseljuj se z ženo svoje mladosti.

¹⁹§ Ona naj bo kakor ljubeča košuta in prijetna srna. Naj te njene prsi zadovoljijo ob vseh časih in vedno bodi očaran z njeno ljubeznijo.

²⁰§ Zakaj hočeš biti ti, moj sin, očaran s tujo žensko in objemati naročje tujke?

²¹Kajti človekove poti so pred Gospodovimi očmi in on preudarja vsa njegova ravnanja.

²²Njegove lastne krivičnosti bodo zlobnega vzele k sebi in držan bo z vrvmi svojih grehov.

²³Umrl bo brez poučevanja in v veličini svoje neumnosti bo zašel na stranpot.

Pregovori 5

¹Sin moj, na modrost mojo pazi, proti umnosti moji nagni uho svoje,

²da obdržiš premišljenost in ustne tvoje ohranijo spoznanje.

³Zakaj med cede ustne tujke in glajša od olja so usta njena.

⁴Ali njen konec je grenek kakor pelin, oster kakor dvorezen meč.

⁵Noge njene gredo v smrt, v kraj mrtvih držé stopinje njene.

⁶Še mar ji ni, da bi krenila na pot življenja; po krivih stezah hodi, a ne ve tega.

⁷Sedaj torej, sinovi, poslušajte me in ne odstopajte od besed mojih ust.

⁸Daleč od nje hodi svojo pot in ne bližaj se durim hiše njene,

⁹da ne bi dal drugim dike svoje in let svojih grozovitniku;

¹⁰da ne bi se sitili tujci s premoženjem tvojim in trudi tvoji ostali v hiši inostranca.

¹¹In ne bi zdihoval ob koncu svojem, ko se ti posuši meso in telo,

¹²in govoril: „Kako sem sovražil pouk in svarjenje je zametalo srce moje!

¹³Poslušal nisem glasú učiteljev svojih, ne ušesa svojega nagibal k njim, ki so me učili.

¹⁴Skoraj da nisem obtičal v vsej nesreči sredi zbora in občine!“

¹⁵Pij vodo iz lastnega vodnjaka in kar ti priteka iz tvojega studenca!

¹⁶Ali naj se ven razlivajo viri tvoji, po ulicah tvoji potoki?

¹⁷Imej jih sam zase, a ne za tujce s seboj vred.

¹⁸Blagoslovljen bodi vrelec tvoj in veseli se žene mladosti svoje,

¹⁹košute predrage, gazele drežestne –! prsi njene naj te mamijo vsak čas, vedno hodi zamaknjen v njeno ljubezen!

²⁰Ker zakaj bi taval, sin moj, s tujko in bi objemal prsi tuje ženske?

²¹Kajti pred očmi Gospodovimi so pota vsakega in on meri vse steze njegove.

²²Brezbožnika ujamejo krivice njegove in vrvi greha njegovega ga bodo držale.

²³Umre, ker mu nedostaje pouka, in v obilosti nespameti svoje bo blodil.