Pregovori 30

¹Besede Jakéjevega sina Agúrja, celó prerokba. Človek je govoril Itiélu, celo Itiélu in Ukálu.

²Zagotovo sem bolj brutalen kakor katerikoli človek in nimam človeškega razumevanja.

³Niti se nisem učil modrosti niti imel spoznanja o svetih.

⁴Kdo se je povzpel v nebo ali se spustil? Kdo je zbral veter v svoje pesti? Kdo je vode omejil v obleko? Kdo je utrdil vse konce zemlje? Kakšno je njegovo ime in kakšno je ime njegovega sina, če lahko poveš?

⁵Vsaka Božja beseda je čista, on je ščit vsem tem, ki svoje trdno upanje polagajo vanj.

⁶Ne dodajaj njegovim besedam, da te ne graja in bi bil spoznan za lažnivca.

⁷Dve stvari sem zahteval od tebe, ne odrekaj mi ju, preden umrem:

⁸ničnost in laži odstrani daleč od mene, ne dajaj mi niti revščine niti bogastev, hrani me s hrano zame primerno,

⁹da ne bi bil sit in te utajil in rekel: »Kdo je Gospod?« Ali, da ne bi bil reven in kradel in zaman vzel imena svojega Boga.

¹⁰Služabnika ne zatoži njegovemu gospodarju, da te ne bi ta preklel in bi bil ti spoznan [za] krivega.

¹¹Je rod, ki preklinja svojega očeta in ne blagoslavlja svoje matere.

¹²Je rod, ki je čist v svojih lastnih očeh, vendar ni umit pred svojimi umazanostmi.

¹³Je rod, oh kako vzvišene so njihove oči! In njihove veke povzdignjene.

¹⁴Je rod, katerih zobje so kakor meči in zobje njihove čeljusti kakor noži, da požro uboge z zemlje in pomoči potrebne izmed ljudi.

¹⁵Pijavka ima dve hčeri, kričeč: »Daj, daj.« So tri stvari, ki niso nikoli nasičene, da, štiri stvari ne rečejo: »Dovolj je«:

¹⁶grob in jalova maternica; zemlja, ki ni nasičena z vodo; in ogenj, ki ne govori: »Dovolj je.«

¹⁷Oko, ki zasmehuje svojega očeta in prezira pokoravanje svoji materi, bodo izkljuvali dolinski krokarji in mladi orli ga bodo pojedli.

¹⁸Tri stvari so, ki so mi prečudovite, da, štiri, ki jih ne poznam:

¹⁹pot orla na nebu; pot kače na skali; pot ladje na sredini morja; in pot človeka z dekletom.

²⁰Podobna je pot zakonolomne ženske; jé in si obriše svoja usta ter reče: »Nobene zlobnosti nisem storila.«

²¹Zaradi treh stvari je zemlja vznemirjena in zaradi štirih kar ne more prenesti:

²²zaradi služabnika, kadar kraljuje; in bedaka, kadar je nasičen s hrano;

²³zaradi zoprne ženske, kadar je poročena; in pomočnice, ki je dedinja svoje gospodarice.

²⁴Štiri stvari so, ki so majhne na zemlji, toda le-te so silno modre:

²⁵mravlje niso močno ljudstvo, vendar svojo hrano pripravljajo poleti;

²⁶kunci so samo slaboten narod, vendar si svoje hiše naredijo v skalah;

²⁷leteče kobilice nimajo kralja, pa vendar gredo vse izmed njih s trumami;

²⁸pajkovka grabi s svojimi rokami in je v kraljevih palačah.

²⁹Tri stvari so, ki dobro hodijo, da, štiri so ljubke v hoji:

³⁰lev, ki je najmočnejši med zvermi in se ne obrača proč zaradi kogarkoli;

³¹§ hrt; in tudi kozel; in kralj, zoper katerega ni vstaje.

³²Če si nespametno storil s povzdigovanjem samega sebe, ali če snuješ zlo, položi svojo roko na svoja usta.

³³§ Zagotovo stepanje mleka prinaša maslo in močno stiskanje nosu prinaša kri, tako pospeševanje besa prinaša prepir.

Pregovori 30

¹Besede Agurja, Jakejevega sina; proroški govor. Govoril je mož Itielu, Itielu in Ukalu:

²Res, nespameten sem, bolj nego drugi, in umnosti človeške nimam,

³in nisem se učil modrosti in spoznanja Najsvetejšega nimam.

⁴Kdo je šel gori v nebesa in zopet stopil doli? kdo je zbral veter v pesteh svojih? kdo je zvezal vode v oblačilo? kdo je določil vse meje zemlje? katero je ime njegovo in katero sina njegovega ime? Povej, če veš?

⁵Vsak govor Božji je prečiščen: on je ščit njim, ki pribegajo k njemu.

⁶Ne pridevaj besedam njegovim, da te ne ustrahuje in te ne zasači v laži.

⁷Dvojega te prosim, ne odrekaj mi tega, dokler živim:

⁸Ničemurnost in besedo lažnivo odpravi daleč od mene; ne uboštva, ne bogastva mi ne dajaj, hrani me s kruhom, kolikor mi je potreba,

⁹da se ne presitim in, zatajivši Te, ne rečem: Kdo je Gospod? ali da ne obubožam in ne kradem in zlo ne rabim imena Boga svojega.

¹⁰Ne črni hlapca pred gospodom njegovim, da te ne bo klel in ne boš trpel za krivdo svojo.

¹¹Je rod, ki kolne očeta svojega in matere svoje ne blagoslavlja.

¹²Je rod, ki je čist v svojih očeh, dasi ni opran nesnage svoje.

¹³Je rod – o kako visoko gledajo njegove oči in trepalnice njegove se povzdigujejo!

¹⁴Je rod, čigar zobje so meči in kočniki njegovi noži, da požre uboge z zemlje in potrebne izmed ljudi.

¹⁵Pijavka ima dve hčeri: Daj, daj! Troje je nenasitno, in četvero, ki nikdar ne reče: Dovolj!

¹⁶Grob in maternica neplodna, zemlja, ki se ne napoji vode, in ogenj, ki ne pravi: Dovolj.

¹⁷Oko, ki zasmehuje očeta in zameta pokorščino materi – izkljujejo krokarji potočni in požro mladi orli.

¹⁸Troje mi je prečudno, in četvero, česar ne umejem:

¹⁹pot orla pod nebom, pot kače na skali, pot ladje na morju globokem in moža pot k dekletu.

²⁰Enako je pot ženske, ki prešeštvuje! Ona jé, potem si obriše usta in pravi: Nisem storila krivice.

²¹Pod trojim se giblje zemlja in pod četverim, česar ne more prenašati:

²²pod hlapcem, ko postane kralj, in pod malopridnežem, ko ima zadosti kruha,

²³pod zoprno žensko, ko se omoži, in pod deklo, ko se za dedinjo naredi gospodinji svoji.

²⁴To četvero je majhno na zemlji, ali modrejše od modrijanov:

²⁵mravlje, ljudstvo slabotno, vendar znašajo po leti hrano svojo:

²⁶skalni jazbeci, ljudstvo nejako, vendar si delajo v skalovju hiše svoje;

²⁷kobilice nimajo kralja, vendar gredó redoma skupaj;

²⁸kuščarica, ki jo lahko primeš z rokami, a biva v palačah kraljevih.

²⁹To troje ima lepo hojo, in četvero lepo stopa:

³⁰lev, junak med živalmi, ki se nikomur ne umakne;

³¹z opasanim ledjem konj, tudi kozel, in kralj, pri katerem je sklicana vojska.

³²Če si bil neumen, povzdigujoč sebe, ali si kaj slabega mislil, položi roko na usta!

³³Kajti stiskanje mleka da maslo in nos stiskan izpusti kri: draženje pa rodi prepir.