Pregovori 28

¹Zlobni zbežijo, kadar jih noben človek ne preganja, toda pravični so pogumni kakor lev.

²Zaradi prestopka dežele so številni njeni princi, toda s človekom razumevanja in spoznanja bo njihova država podaljšana.

³Revež, ki zatira ubogega, je podoben pometajočemu dežju, ki ne zapušča nobene hrane.

⁴Tisti, ki zapuščajo postavo, hvalijo zlobne, toda tisti, ki se držijo postave, se z njimi pričkajo.

⁵Hudobneži ne razumejo sodbe, toda tisti, ki iščejo Gospoda, razumejo vse stvari.

⁶Boljši je ubogi, ki hodi v svoji poštenosti, kakor kdor je sprevržen na svojih poteh, četudi je bogat.

⁷Kdorkoli ohranja postavo, je moder sin, toda kdor je družabnik upornih ljudi, svojega očeta spravlja v sramoto.

⁸Kdor z obrestmi in nepravičnim zaslužkom povečuje svoje imetje, ga bo zbiral za tistega, ki bo pomiloval ubogega.

⁹Kdor svoje uho obrača stran od poslušanja postave, bo celo njegova molitev ogabnost.

¹⁰Kdorkoli pravičnemu povzroči, da zaide na zlo pot, bo tudi sam padel v svojo lastno jamo, toda pošteni bodo imeli v posesti dobre stvari.

¹¹Bogataš je moder v svoji lastni domišljavosti, toda revni, ki ima razumevanje, ga preiskuje.

¹²Kadar se pravični ljudje razveseljujejo, je velika slava, toda kadar vstanejo zlobni, je človek skrit.

¹³Kdor prikriva svoje grehe, ne bo uspešen, toda kdorkoli jih priznava in se jim odreka, bo imel usmiljenje.

¹⁴Srečen je človek, ki se vedno boji, toda kdor svoje srce zakrkne, bo padel v vragolijo.

¹⁵Kakor rjoveč lev in pohajkujoč medved, tak je zloben vladar nad ubogim ljudstvom.

¹⁶Princ, ki mu manjka razumevanja, je prav tako velik zatiralec, toda kdor sovraži pohlepnost, bo podaljšal svoje dni.

¹⁷Človek, ki počne nasilje krvi kateregakoli človeka, bo zbežal v jamo; naj ga noben človek ne zadržuje.

¹⁸Kdorkoli živi pošteno, bo rešen, toda kdor je na svojih poteh sprevržen, bo naenkrat padel.

¹⁹Kdor obdeluje svojo zemljo, bo imel obilo kruha, toda kdor sledi ničevim osebam, bo imel dosti revščine.

²⁰Zvest človek bo obilen z blagoslovi, toda kdor hiti biti bogat, ne bo nedolžen.

²¹Ozirati se na osebe ni dobro, kajti za košček kruha se bo ta človek pregrešil.

²²Kdor hiti biti bogat, ima hudobno oko in ne upošteva, da bo nadenj prišla revščina.

²³Kdor graja človeka, bo kasneje našel večjo naklonjenost, kakor kdor laska z jezikom.

²⁴Kdorkoli krade svojemu očetu ali svoji materi in pravi: »To ni prestopek,« isti je družabnik uničevalcu.

²⁵Kdor je ponosnega srca, razvnema prepir, toda kdor svoje trdno upanje polaga v Gospoda, bo narastel.

²⁶Kdor zaupa v svoje lastno srce, je bedak, toda kdorkoli hodi modro, bo osvobojen.

²⁷Kdor daje ubogemu, ne bo trpel pomanjkanja, toda kdor zagrinja svoje oči, bo mnogim [v] kletev.

²⁸Kadar zlobni vstajajo, se ljudje skrivajo, toda kadar oni izginejo, pravični narastejo.

Pregovori 28

¹Brezbožni bežé, ko jih nihče ne preganja, pravični pa so kakor mlad lev brez strahu.

²Zaradi pregrehe dežele nastopa ji mnogo knezov, a človek razumen in izkušen podaljša pravno vlado.

³Mož, ki je sam ubog in tare siromake, podoben je dežju, ki vse odplavi in kruha ne prinese.

⁴Kateri zapuščajo postavo, hvalijo brezbožne, kateri pa se držé postave, jim nasprotujejo.

⁵Zlobni ljudje ne razumejo, kar je pravo, kateri pa iščejo Gospoda, umejo vse.

⁶Boljši je ubogi, ki hodi v nedolžnosti svoji, nego spačeni, ki se zvija semtertja, če je še tako bogat.

⁷Kdor hrani postavo, sin je razumen, kdor se pa druži s požrešniki, dela sramoto očetu svojemu.

⁸Kdor blago svoje množi z oderuštvom in podraževanjem, nabira ga njemu, ki bo milostno delil siromakom.

⁹Kdor odvrača uho svoje, da ne sliši postave, tudi molitev njegova je gnusoba.

¹⁰Kdor zapeljuje poštene na slabo pot, pade sam v svojo jamo, nedolžni pa podedujejo dobro.

¹¹Za modrega se sam ima bogatin, ali siromak, ki je razumen, ga spozna.

¹²Ko zmago slavé pravični, velika je sijajnost, ko se pa povzdigujejo brezbožni, se ljudje skrivajo.

¹³Kdor prikriva pregrehe svoje, ne bo imel sreče, kdor pa se jih obtoži in jih zapusti, doseže usmiljenje.

¹⁴Blagor človeku, ki je v strahu vedno, kdor pa zakrkne srce svoje, zvrne se v nesrečo.

¹⁵Kakor rjoveč lev in gladen medved je brezbožen vladar siromaškemu ljudstvu.

¹⁶Knez, ki je brez razuma, silno zatira, kdor pa sovraži kriv dobiček, si podaljša dni.

¹⁷Človek, obremenjen s krvjo človeško, je na begu prav do groba; nihče ga ne zadržuj!

¹⁸Kdor hodi nedolžno, se reši, kdor pa je spačen in hodi po dveh potih, pade hipoma.

¹⁹Kdor obdeluje zemljo svojo, nasiti se kruha, kdor pa hodi za ničemurnimi, nasiti se uboštva.

²⁰Zvest mož je bogat v blagoslovih, kdor pa je nagel, da bi obogatel, ne bode brez kazni.

²¹Ozirati se na zunanjost osebe ni dobro, ker za grižljaj kruha bi grešil mož.

²²Mož z nevoščljivim očesom hití, da obogati, in ne ve, da mu pride potreba.

²³Kdor svari človeka, dobi pozneje več naklonjenosti, nego kdor se dobrika z jezikom.

²⁴Kdor krade očetu svojemu ali materi svoji ter pravi: To ni greh! tovariš je možu ubijalcu.

²⁵Prešernež vnema prepir, kdor pa ima nado v Gospoda, obilo mu bode vsega.

²⁶Kdor se zanaša na srce svoje, je bedak, kdor pa hodi modro, bo rešen.

²⁷Kdor daje ubogemu, ne bode mu potrebe, kdor pa zagrinja oči svoje, ga obsipajo s kletvinami.

²⁸Ko se povzdigujejo brezbožni, skrivajo se ljudje, ko pa pogibljejo, množijo se pravični.