Pregovori 24 Primerjava: Slovenski KJV vs Chraska

Pregovori 24

¹Ne bodi nevoščljiv zlobnim niti si ne želi biti z njimi.

²Kajti njihovo srce razmišlja uničenje in njihove ustnice govorijo o vragoliji.

³Z modrostjo je hiša zgrajena in z razumevanjem je utrjena

⁴in po spoznanju bodo sobe napolnjene z vsemi dragocenimi in prijetnimi bogastvi.

⁵Moder človek je močan, da, človek spoznanja povečuje moč.

⁶Kajti po modrem nasvetu boš vojskoval svojo vojno, in v množici svetovalcev je varnost.

⁷Modrost je za bedaka previsoka, on svojih ust ne odpira v velikih vratih.

⁸Kdor snuje delati zlo, bo imenovan [za] pogubno osebo.

⁹Misel nespametnosti je greh in posmehljivec je ogabnost ljudem.

¹⁰Če na dan nadloge slabiš, je tvoja moč majhna.

¹¹Če opustiš osvoboditi tiste, ki so potegnjeni v smrt in tiste, ki so pripravljeni, da bodo umorjeni,

¹²če rečeš: »Glej, tega nismo vedeli,« mar ne bo tisti, ki preudarja srce, to premislil? In tisti, ki varuje tvojo dušo, mar tega ne ve? Mar ne bo vsakemu človeku povrnil glede na njegova dela?

¹³Moj sin, jej med, ker je dober in satovje, ki je sladko tvojemu okusu.

¹⁴Takšno bo spoznanje modrosti tvoji duši, ko jo najdeš, potem bo nagrada in tvoje pričakovanje ne bo prekinjeno.

¹⁵Ne preži v zasedi, oh zlobni človek, zoper prebivanje pravičnega, ne pokvari njegovega počivališča,

¹⁶kajti pravičen človek pade sedemkrat in ponovno vstane, toda zlobni bo padel v vragolijo.

¹⁷Ne veseli se, kadar tvoj sovražnik pada in naj tvoje srce ne bo veselo, ko se spotika,

¹⁸da ne bi tega videl Gospod in ga to razžali in svoj bes odvrne od njega.

¹⁹Ne razburjaj se zaradi hudobnih ljudi niti ne bodi nevoščljiv na zlobne,

²⁰kajti nobene nagrade ne bo za hudobnega človeka, sveča zlobnih bo ugasnjena.

²¹§ Moj sin, boj se Gospoda in kralja in nič ne imej s tistimi, ki so nagnjeni k spremembi,

²²kajti njihova katastrofa bo nenadoma vstala in kdo pozna njihov propad?

²³Tudi te stvari pripadajo modremu. Ni se dobro ozirati na osebe na sodbi.

²⁴Kdor zlobnemu pravi: »Ti si pravičen,« njega bo ljudstvo preklinjalo, narodi ga bodo prezirali,

²⁵toda tistim, ki ga oštevajo, bo veselje in nadnje bo prišel dober blagoslov.

²⁶Vsak človek bo poljubil ustnice tistega, ki daje pravilen odgovor.

²⁷Pripravi svoje delo zunaj in pripravi, [da] ti ustreza na polju in potem zgradi svojo hišo.

²⁸Ne bodi brez razloga priča zoper svojega bližnjega in s svojimi ustnicami ne zavajaj.

²⁹Ne reci: »Tako mu bom storil, kakor je on storil meni. Človeku bom povrnil glede na njegovo delo.«

³⁰Šel sem mimo polja lenega in mimo vinograda človeka brez razumevanja

³¹in glej, vse je bilo preraslo s trnjem in koprive so pokrile njegovo obličje in njegov kamniti zid je bil porušen.

³²Potem sem videl in to dobro preudaril, pogledal sem na to in prejel poučevanje.

³³Še malo spanja, malo dremanja, malo prekrižanih rok za spanje,

³⁴tako bo tvoja revščina prišla kakor nekdo, ki se klati in tvoja potreba kakor oborožen človek.

Pregovori 24

¹Ne zavidaj hudobnim ljudem in ne želi bivati ž njimi;

²ker na pogubo misli njih srce in nadlego govore njih ustnice.

³Z modrostjo se hiša zida in z umnostjo se utrdi;

⁴in po znanju se napolnijo hrami z vsem blagom dragim in prijetnim.

⁵Mož modri je močan in umni mož utrjuje krepkost svojo.

⁶Kajti z razumnim vodstvom se boš srečno vojskoval in zmago pridobil z množico svetovalcev.

⁷Previsoka je neumnežu modrost, pri vratih ne odpre svojih ust.

⁸Kdor misli kaj hudega storiti, imenovali ga bodo gospodarja spletk.

⁹Namera neumnosti je greh in zasmehovalec je gnusoba ljudem.

¹⁰Če ti srce upade v čas stiske, majhna je krepost tvoja.

¹¹Otmi nje, ki jih vlečejo v smrt, in ustavi jih, ki gredo na morišče!

¹²Če praviš: Glej, nismo vedeli tega! – ali ne bode on, ki srca pretehtava, pazil na to, in ki straži dušo tvojo, ne bo vedel tega? In ne povrne li vsakemu po delu njegovem?

¹³Jej med, sin moj, ker je dober, in čisto strd, sladko tvojemu grlu;

¹⁴spoznaj tudi, da je modrost dobra duši tvoji: če si jo dosegel, je zate bodočnost, in upanje tvoje se ne bo iztrebilo.

¹⁵Ne preži, o brezbožnik, na pravičnega prebivališče, ne razdevaj počivališča njegovega!

¹⁶Kajti sedemkrat pade pravični, a zopet vstane, brezbožni pa se zvrnejo v nesrečo.

¹⁷Ko pade sovražnik tvoj, ne veseli se, in ko se zgrudi, ne radúj se srce tvoje;

¹⁸da ne zagleda Gospod in ne bo hudo v očeh njegovih ter ne obrne od njega v tebe jeze svoje.

¹⁹Ne srdi se zaradi hudodelnikov, ne zavidaj brezbožnim:

²⁰kajti prihodnosti ne bode hudemu, brezbožnih svetilnica ugasne.

²¹Boj se Gospoda, sin moj, in kralja, in z uporniki se ne druži:

²²kajti hipoma vstane njih nesreča, in kdo ve, kakšen bode konec njih let?

²³Tudi to so izreki modrih: Ozirati se na osebo v sodbi ni dobro.

²⁴Kdor pravi krivičniku: Pravičen si, klela ga bodo ljudstva, mrzeli narodi;

²⁵tistim pa, ki ga karajo, bode prijaznost in pride jim blagoslov dobrega.

²⁶Ustne poljublja, kdor besede prave odgovarja.

²⁷Opravi zunaj delo svoje in pripravi si ga na polju, potem lahko zidaš hišo svojo.

²⁸Ne bodi brez sile priča zoper bližnjega svojega, in zakaj bi varal z ustnami svojimi?

²⁹Ne govóri: Kakor mi je storil, tako mu storim, vsakemu povrnem po delu njegovem.

³⁰Šel sem mimo polja lenega moža in mimo vinograda človeka brezumnega:

³¹pa glej, plevel ga je docela porastel, s koprivami je bilo pokrito površje njegovo in kamenena ograja njegova je bila podrta.

³²Tedaj sem gledal in v srcu preudarjal in, videč to, sem posnel nauk:

³³Malo zaspati, malo zadremati, malo roke sklenivši ležati,

³⁴v tem pride kakor uren popotnik uboštvo tvoje in potreba tvoja kakor oboroženec.