Pregovori 14 Primerjava: Slovenski KJV vs Chraska

Pregovori 14

¹Vsaka modra ženska gradi svojo hišo, toda nespametna jo ruši s svojimi rokami.

²Kdor hodi v svoji poštenosti, se boji Gospoda, toda kdor je sprevržen na svojih poteh, ga prezira.

³V ustih nespametnih je šiba ponosa, toda ustnice modrih jih bodo varovale.

⁴Kjer ni volov, so jasli čiste, toda mnogo povečanje je z volovsko močjo.

⁵Zvesta priča ne bo lagala, toda kriva priča bo izrekala laži.

⁶Posmehljivec išče modrost, pa je ne najde, toda spoznanje je lahko tistemu, ki razume.

⁷Pojdi izpred prisotnosti nespametnega človeka, kadar v njem ne zaznavaš ustnic spoznanja.

⁸Modrost razsodnega je razumeti svojo pot, toda neumnost bedakov je prevara.

⁹§ Bedaki se posmehujejo ob grehu, toda med pravičnimi je naklonjenost.

¹⁰§ Srce pozna svojo lastno grenkobo in tujec se ne vmešava s svojo radostjo.

¹¹Hiša zlobnega bo zrušena, toda šotor iskrenega bo cvetel.

¹²Obstaja pot, ki se zdi človeku prava, toda njen konec so poti smrti.

¹³§ Celo v smehu je srce žalostno in konec tega veselja je potrtost.

¹⁴Odpadnik v srcu bo nasičen s svojimi lastnimi potmi, dober človek pa bo zadovoljen sam od sebe.

¹⁵Naivnež verjame vsaki besedi, toda razsoden človek dobro pazi na svojo hojo.

¹⁶Moder človek se boji in se oddaljuje od zla, toda bedak besni in je samozavesten.

¹⁷§ Kdor je hitro jezen, se vede nespametno, človek zlobnih naklepov pa je osovražen.

¹⁸Naivneži podedujejo neumnost, toda razsodni so kronani s spoznanjem.

¹⁹Zlobni se priklanjajo pred dobrimi in zlobni pri velikih vratih pravičnih.

²⁰Ubogi je osovražen celo od svojega lastnega soseda, toda bogati ima mnogo prijateljev.

²¹§ Kdor prezira svojega soseda, greši, toda kdor ima usmiljenje do ubogega, je srečen.

²²§ Mar se ne motijo tisti, ki snujejo zlo? Toda usmiljenje in resnica bosta tem, ki snujejo dobro.

²³V vsem trudu je korist, toda govorjenje ustnic se nagiba samo k ubožnosti.

²⁴Krona modrih so njihova bogastva, toda nespametnost bedakov je neumnost.

²⁵§ Poštena priča osvobaja duše, toda varljiva priča govori laži.

²⁶V strahu Gospodovem je močno zaupanje in njegovi otroci bodo imeli kraj zatočišča.

²⁷Strah Gospodov je studenec življenja, da se odide od zank smrti.

²⁸V množici ljudstva je kraljeva čast, toda v pomanjkanju ljudstva je uničenje princa.

²⁹Kdor je počasen za bes, ima veliko razumevanja, toda kdor je naglega duha, povišuje neumnost.

³⁰Zdravo srce je življenje mesu, toda zavist gniloba kostem.

³¹Kdor zatira ubogega, graja njegovega Stvarnika, toda kdor ga časti, ima usmiljenje do ubogih.

³²§ Zlobni je v svoji zlobnosti odpeljan proč, toda pravični ima upanje v svoji smrti.

³³§ Modrost počiva v srcu tistega, ki ima razumevanje, toda tisti, ki je v sredi bedakov, je spoznan.

³⁴Pravičnost povišuje narod, toda greh je očitek kateremukoli ljudstvu.

³⁵Kraljeva naklonjenost je k modremu služabniku, toda njegov bes je zoper tistega, ki povzroča sramoto.

Pregovori 14

¹Modra žena zida hišo svojo, neumna pa jo z rokami svojimi podira.

²Kdor hodi v poštenosti svoji, se boji Gospoda, a kdor je trdovraten na potih svojih, ga zaničuje.

³V neumnega ustih je šiba za prevzetnost, modre pa ohranijo njih ustne.

⁴Kjer ni volov, so prazne jasli, obilost pridelkov pa je po volovi moči.

⁵Priča zvesta ne laže, kriva priča pa govori laži.

⁶Ko zasmehovalec išče modrosti, ni je, razumnemu pa je znanje lahko.

⁷Umakni se izpred oči bedaku, ker ne začuješ pri njem pametne besede.

⁸Modrost razumnega je paziti na svojo pot, bedakov neumnost pa je prevara.

⁹Neumni se smejejo krivdi, odkritosrčni pa so si dobrohotni.

¹⁰Srce pozna lastno bridkost svojo, in v veselje njegovo se ne mešaj drugi.

¹¹Brezbožnih hiša se pokonča, šator poštenih pa bode cvel.

¹²Nekatera pot se zdi prava človeku, toda njen konec je pot v smrt.

¹³Tudi v smehu žaluje srce in konec veselja je žalost.

¹⁴Potov svojih se nasiti, čigar srce se odvrača od Boga, mož dobri pa tistega, kar je v njem.

¹⁵Abotni vsemu verjame, prebrisani pa pazi na stopinje svoje.

¹⁶Modri se boji in se ogiblje hudega, bedak pa se lahko raztogoti in je predrzen.

¹⁷Mož nagle jeze napravlja neumnost; in kdor dela spletke, njega sovražijo.

¹⁸Tepci podedujejo neumnost, razumni pa si pleto venec znanja.

¹⁹Hudobni se klanjajo pred dobrimi in brezbožni pri pravičnika vratih.

²⁰Ubogega sovraži tudi bližnjik njegov, bogatina prijateljev pa je mnogo.

²¹Kdor zaničuje bližnjega svojega, greši, kdor pa milost deli ubogim, o blagor mu!

²²Ali se ne motijo, kateri snujejo hudo? Milost pa in resnica pride njim, ki snujejo dobro.

²³V vsakem trudu je dobiček, klepetanje pa donaša le uboštvo.

²⁴Venec modrih je njih bogastvo; neumnost bedakov ostane neumnost.

²⁵Priča resnična otimlje duše, kdor pa govori laž, jih le slepi.

²⁶Kdor se boji Gospoda, trdno upa v Njega; in On bode pribežališče otrokom njegovim.

²⁷Strah Gospodov je vrelec življenja, da se ognemo smrtnih zadrg.

²⁸V množici ljudstva je dika kraljeva; kjer se pa narod zmanjšuje, preti vladarju poguba.

²⁹Počasni za jezo je poln razuma, nagli pa pospešuje neumnost.

³⁰Srce mirno je življenje vsemu telesu, nevoščljivost pa je gniloba v kosteh.

³¹Kdor zatira siromaka, sramotí Stvarnika njegovega, njega pa časti, kdor se usmili potrebnega.

³²V nesreči svoji vzame konec brezbožnik, a nado ima tudi v smrti pravičnik.

³³V razumnega srcu tiho počiva modrost, ali kar je v bedakih, glasno se kaže.

³⁴Pravičnost povišuje narod, greh pa je ljudstvu v nečast.

³⁵Blagovoljnost kraljeva je gotova umnemu hlapcu, srd njegov pa zadene njega, ki ravna sramotno.