Pregovori 1 Primerjava: Slovenski KJV vs Chraska

Pregovori 1

¹Pregovori Salomona, Davidovega sina, Izraelovega kralja,

²da bi spoznali modrost in poučevanje, da bi zaznali besede razumevanja,

³da bi sprejeli poučevanje modrosti, pravice, sodbe in nepristranskost;

⁴da bi dali premetenost preprostemu, mladeniču spoznanje in preudarnost.

⁵Moder človek bo slišal in bo povečal učenje in razumen človek se bo dokopal k modrim nasvetom,

⁶da bo razumel pregovor in razlago, besede modrih in njihove temne izreke.

⁷Strah Gospodov je začetek spoznanja, toda bedaki prezirajo modrost in poučevanje.

⁸Moj sin, prisluhni poučevanju svojega očeta in ne zapusti postave svoje matere,

⁹kajti ona bosta ornament milosti tvoji glavi in verižici okoli tvojega vratu.

¹⁰Moj sin, če te grešniki privabljajo, ne privoli.

¹¹Če rečejo: »Pridi z nami, v zasedi prežimo na kri, brez razloga se tajno pritajimo za nedolžnega,

¹²požrimo jih žive kakor grob in cele, kakor tiste, ki gredo dol v jamo.

¹³Našli bomo vse dragoceno imetje, svoje hiše bomo napolnili z ukradenim blagom.

¹⁴Svoj žreb vrzi med nas, vsi imejmo eno mošnjo.«

¹⁵Moj sin, ne hodi z njimi na pot, svoje stopalo zadrži pred njihovo stezo,

¹⁶kajti njihova stopala tečejo k zlu in hitijo, da prelijejo kri.

¹⁷Zagotovo je zaman razprostrta mreža v očeh katerekoli ptice.

¹⁸In oni prežijo v zasedi na svojo lastno kri, tajno se pritajijo za svoja lastna življenja.

¹⁹§ Takšne so poti vsakega, ki je pohlepen dobička, ki odvzema življenje svojim lastnikom.

²⁰Modrost kliče zunaj, svoj glas izreka na ulicah,

²¹kliče na glavnem kraju vrveža, v odprtinah velikih vrat, v mestu izreka svoje besede, rekoč:

²²»Doklej boste, vi topi, ljubili topost? In se posmehljivci razveseljevali v svojem posmehovanju in bedaki sovražili spoznanje?

²³Obrnite se na moj opomin. Glejte, na vas bom izlila svojega duha, razglašala vam bom svoje besede.

²⁴Ker sem klicala, pa ste odklonili, iztegovala sem svojo roko, pa noben človek ni upošteval,

²⁵temveč ste zaničevali vse moje svetovanje in niste hoteli mojega opomina,

²⁶se bom tudi jaz smejala ob vaši katastrofi, zasmehovala bom, ko pride vaš strah,

²⁷ko prihaja vaš strah kakor opustošenje in vaše uničenje kakor vrtinčast veter, ko nad vas prihajata tegoba in tesnoba.

²⁸Tedaj se bodo obračali name, toda ne bom jim odgovorila, iskali me bodo zgodaj, toda ne bodo me našli,

²⁹ker so sovražili spoznanje in niso izbrali strahu Gospodovega.

³⁰Ničesar niso hoteli od mojega nasveta. Prezirali so vsak moj opomin.

³¹Zato bodo jedli od sadu svoje lastne poti in napolnjeni bodo s svojimi lastnimi naklepi.

³²§ Kajti odvračanje od preprostosti jih bo ubilo in uspevanje bedakov jih bo uničilo.

³³Toda kdorkoli me posluša, bo varno prebival in bo miren pred strahom zla.«

Pregovori 1

¹Pregovori Salomona, sina Davidovega, kralja izraelskega:

²da se spozna modrost in uk, da se umejo razumnosti besede,

³da se sprejme pouk v modrem vedenju, v pravičnosti, pravi sodbi in poštenosti,

⁴da se dá preprostim pamet, mladeniču spoznanje in razsodnost.

⁵Čul jih bo modri in napredoval v znanosti, in razumnik si pridobode modrih vodil,

⁶da razume pregovore in skrivnostne izreke, besede modrih in njih uganke.

⁷Strah Gospodov je začetek znanja; modrost in pouk zaničujejo neumneži.

⁸Poslušaj, sin moj, očeta svojega pouk in ne zametuj nauka matere svoje:

⁹kajti krasen venec je to glavi tvoji in verižica zlata tvojemu grlu.

¹⁰Sin moj, ako te vabijo grešniki, se jim ne vdaj.

¹¹Ako govore: „Pojdi z nami, na kri prežímo, nedolžnega zalezujmo brez vzroka;

¹²pogoltnimo jih žive, kakor jih požira smrtni kraj, in nepoškodovane, kakor da bi naglo padli v jamo;

¹³vsakršno drago blago si pridobimo, s plenom napolnimo hiše svoje;

¹⁴srečo izkusi sredi nas, ena mošnja bodi nam vsem!“ –

¹⁵sin moj, ne hodi po poti ž njimi, zdrži nogo svojo od njih steze!

¹⁶Ker njih noge tečejo za hudim in kri hité prelivat.

¹⁷Res, zaman se razpenja mreža pred očmi vsakega ptiča,

¹⁸oni pa – sami na svojo kri preže, zalezujejo lastne duše svoje!

¹⁹Take so steze njih, ki iščejo krivičnega dobička: jemlje dušo njim, ki si ga lasté.

²⁰Modrost glasno kliče zunaj, na ulicah zaganja svoj glas;

²¹vpije, kjer se največ ljudstva gnete, ob vhodu v vrata, v mestu, govori besede svoje:

²²Doklej, o preprosti, boste ljubili nespamet in, zasmehovalci, imeli veselje v zasmehovanju in, bedaki, sovražili znanje?

²³Obrnite se k svarjenju mojemu! Glejte, izlijem vam duha svojega, oznanjala vam bom besede svoje.

²⁴Toda, ko sem klicala, ste se branili, ko sem iztezala roko svojo, nihče se ni zmenil zanjo,

²⁵temuč prezirali ste vse svete moje in svarila mojega si niste želeli:

²⁶zato se bom tudi jaz smejala v nesreči vaši in vas zasmehovala, kadar pride, česar se bojite;

²⁷kadar pride kakor besneča uima, česar se bojite, in se približa nesreča vaša kakor nevihta, ko pridere nad vas stiska in nadloga.

²⁸Tedaj me bodo klicali, pa jim ne odgovorim, skrbno me bodo iskali, a ne najdejo me:

²⁹zato ker so sovražili znanje in strahu Gospodovega niso izvolili,

³⁰svetov mojih niso hoteli, a zaničevali so vse svarjenje moje.

³¹Zato bodo jedli od sadu pota svojega in sitili se z naklepi svojimi.

³²Zakaj bebcev upor jih ubije in brezkrbnost bedakov jih pokonča.

³³Kdor pa mene posluša, brez skrbi bo prebival in mir užival, ne boječ se hudega.