Luka 3

¹Torej v petnajstem letu vladanja cesarja Tiberija, ko je bil Poncij Pilat voditelj Judeje in Herod vladar četrtinskega dela province Galileje in njegov brat Filip vladar četrtinskega dela province Itureje in področja Trahonítide ter Lizanija vladar četrtinskega dela province Abilene,

²Hana in Kajfa pa vélika duhovnika, je v divjini prišla Božja beseda k Janezu, Zaharijevemu sinu.

³In ta je prišel v vso deželo okoli Jordana ter pridigal krst kesanja v odpuščanje grehov,

⁴kakor je pisano v knjigi besed preroka Izaija, rekoč: »Glas nekoga vpijočega v divjini: ›Pripravite Gospodovo pot, izravnajte njegove steze.

⁵Vsaka dolina naj bo napolnjena in vsaka gora in hrib naj bosta znižana in skrivljeno naj bo izravnano in neravne poti naj bodo izglajene

⁶in vse meso bo videlo Božjo rešitev duš.‹«

⁷Potem je rekel množici, ki je prihajala, da bi jih krstil: »Oh gadji rod, kdo vas je opozoril, da pobegnete pred besom, ki pride?

⁸Obrodite torej sadove, vredne kesanja in ne začnite v sebi govoriti: ›Abrahama imamo za svojega očeta,‹ kajti povem vam: ›Da je Bog iz teh kamnov zmožen Abrahamu obuditi otroke.‹

⁹In sedaj je prav tako sekira nastavljena drevesom na korenino; vsako drevo, ki torej ne prinaša dobrega sadu, je posekano in vrženo v ogenj.«

¹⁰In množica ga je spraševala, rekoč: »Kaj naj potem storimo?«

¹¹Odgovarja in jim reče: »Kdor ima dva plašča, naj da tistemu, ki nima nobenega; in kdor ima hrano, naj stori enako.«

¹²Potem so prišli tudi davkarji, da bi bili krščeni in mu rekli: »Učitelj, kaj naj storimo?«

¹³Rekel jim je: »Ne terjajte nič več kakor to, kar vam je določeno.«

¹⁴In prav tako so od njega zahtevali vojaki, rekoč: »In kaj naj mi storimo?« In rekel jim je: »Nobenemu človeku ne storite nasilja niti nikogar po krivem ne obdolžite in zadovoljni bodite s svojimi plačami.«

¹⁵In medtem ko so bili ljudje v pričakovanju in so vsi ljudje v svojih srcih razglabljali o Janezu, če je bil on Kristus ali ne,

¹⁶je Janez odgovoril, rekoč njim vsem: »Zares, jaz vas krščujem z vodo, toda prihaja nekdo mogočnejši od mene, čigar čevljev jermena nisem vreden odvezati. On vas bo krstil s Svetim Duhom in z ognjem;

¹⁷katerega vejálnik je v njegovi roki in svoje mlatišče bo temeljito očistil in pšenico bo spravil v svojo kaščo, toda pleve bo sežgal z nepogasljivim ognjem.«

¹⁸§ In mnoge druge besede je v svojem spodbujanju oznanjal ljudem.

¹⁹Toda Herod, vladar četrtinskega dela province, od njega pograjan zaradi Herodiade, žene njegovega brata Filipa in zaradi vseh hudobij, ki jih je storil Herod,

²⁰je povrh vsega dodal še to, da je Janeza zaprl v ječo.

²¹Ko so bili torej vsi ljudje krščeni, se je pripetilo, da je bil krščen tudi Jezus, in ko je molil, se je odprlo nebo

²²in Sveti Duh se je spustil nadenj v telesni obliki, podoben golobici in glas je prišel z neba, ki je rekel: »Ti si moj ljubljeni Sin; s teboj sem zelo zadovoljen.«

²³In sam Jezus je šel v trideseto leto starosti, in (kakor se je domnevalo) je bil sin Jožefa, ki je bil Élijev sin,

²⁴ki je bil Matátov sin, ki je bil Lévijev sin, ki je bil Melhíjev sin, ki je bil Janájev sin, ki je bil Jožefov sin,

²⁵ki je bil Matitjájev sin, ki je bil Amosov sin, ki je bil Nahumov sin, ki je bil Heslíjev sin, ki je bil Nangájev sin,

²⁶ki je bil Mahatov sin, ki je bil Matitjájev sin, ki je bil Šimíjev sin, ki je bil Jozéhov sin, ki je bil Jodájev sin,

²⁷ki je bil Johanánov sin, ki je bil Rezájev sin, ki je bil Zerubabélov sin, ki je bil Šaltiélov sin, ki je bil Neríjev sin,

²⁸ki je bil Melhíjev sin, ki je bil Adíjev sin, ki je bil Kosámov sin, ki je bil Elmadámov sin, ki je bil Erov sin,

²⁹ki je bil Jošúov sin, ki je bil Eliézerjev sin, ki je bil Jorímov sin, ki je bil Matátov sin, ki je bil Lévijev sin,

³⁰ki je bil Simeonov sin, ki je bil Judov sin, ki je bil Jožefov sin, ki je bil Jonámov sin, ki je bil Eljakímov sin,

³¹ki je bil Meleájev sin, ki je bil Menájev sin, ki je bil Matatájev sin, ki je bil Natánov sin, ki je bil Davidov sin,

³²ki je bil Jesejev sin, ki je bil Obédov sin, ki je bil Boazov sin, ki je bil Salmónov sin, ki je bil Nahšónov sin,

³³§ ki je bil Aminadábov sin, ki je bil Aramov sin, ki je bil Hecrónov sin, ki je bil Perecov sin, ki je bil Judov sin,

³⁴ki je bil Jakobov sin, ki je bil Izakov sin, ki je bil Abrahamov sin, ki je bil Terahov sin, ki je bil Nahórjev sin,

³⁵ki je bil Serúgov sin, ki je bil Regujev sin, ki je bil Pelegov sin, ki je bil Eberjev sin, ki je bil Šelahov sin,

³⁶ki je bil Kenánov sin, ki je bil Arpahšádov sin, ki je bil Semov sin, ki je bil Noetov sin, ki je bil Lamehov sin,

³⁷ki je bil Matuzalemov sin, ki je bil Henohov sin, ki je bil Jeredov sin, ki je bil Mahalalélov sin, ki je bil Kenánov sin,

³⁸ki je bil Enóšev sin, ki je bil Setov sin, ki je bil Adamov sin, ki je bil Božji sin.

Luka 3

¹Petnajstega leta vlade cesarja Tiberija pa, ko je bil Poncij Pilat poglavar v Judeji in Herod četrtnik v Galileji, a Filip, njegov brat, četrtnik v Itureji in v Trahoniški pokrajini in Lizanija četrtnik v Abileni,

²za velikih duhovnikov Ana in Kajfa, pride beseda Božja k Janezu, Zaharijevemu sinu, v puščavi.

³In on pride v vso okolico Jordansko in propoveduje krst izpokorjenja v odpuščenje grehov,

⁴kakor je pisano v knjigi govorov Izaija proroka: „Glas vpijočega v puščavi: Pripravite pot Gospodov, poravnajte steze njegove!

⁵Vsaka dolina naj se izpolni, in vsaka gora in grič naj se zniža, in kar je krivega, bodi ravno, in ostra pota naj bodo gladka;

⁶in vse človeštvo bo videlo zveličanje Božje“.

⁷Govoril je torej množicam, ki so prihajale, da bi jih krstil: Gadja zalega, kdo vas je poučil, da ubežite prihodnji jezi?

⁸Rodite torej sadove, vredne izpokorjenja, in ne poskušajte govoriti v sebi: Za očeta imamo Abrahama; kajti pravim vam, da more Bog iz tega kamenja obuditi Abrahamu otroke.

⁹Nastavljena pa je že tudi sekira drevju pri korenini: vsako drevo, ki ne rodi dobrega sadu, se torej poseka in vrže na ogenj.

¹⁰In vprašujejo ga množice, govoreč: Kaj naj torej storimo?

¹¹Odgovarjajoč pa jim veli: Kdor ima dve suknji, daj tistemu, ki nima, in kdor ima hrane, stori ravno tako.

¹²Pridejo pa tudi cestninarji, da bi jih krstil, in mu reko: Učenik, kaj naj storimo mi?

¹³On jim pa reče: Ničesar ne terjajte več, nego vam je določeno.

¹⁴Vprašajo ga pa tudi vojaki, rekoč: In mi, kaj naj storimo? In reče jim: Nikomur ne delajte sile in ne ovajajte, ter bodite zadovoljni s plačo svojo.

¹⁵Ko pa je ljudstvo čakalo, in so vsi mislili v srcih svojih o Janezu, če ni nemara on Kristus,

¹⁶odgovori Janez vsem, rekoč: Jaz vas z vodo krščujem, prihaja pa močnejši od mene, ki mu nisem vreden odvezati jermena na obuvalu njegovem: on vas bo krstil s svetim Duhom in ognjem.

¹⁷On ima velnico v roki svoji, in očedi gumno svoje in pospravi pšenico v žitnico svojo, a pleve sežge z neugasljivim ogljem.

¹⁸Tudi še z mnogimi drugimi opomini je oznanjeval blagovestje ljudstvu.

¹⁹Herod četrtnik pa, ker ga je svaril zaradi Herodiade, njegovega brata žene, in zaradi vsega, kar je hudega storil Herod,

²⁰stori vrhu vsega tudi še to, da zapre Janeza v ječo.

²¹Zgodi se pa, ko se krščuje vse ljudstvo in se tudi Jezus krsti in moli: da se odpre nebo,

²²in sveti Duh pride nanj v telesni podobi kakor golob, in glas iz nebes se oglasi: Ti si Sin moj ljubljeni, ti si po moji volji.

²³In on, Jezus, je bil, ko je začel učiti, blizu tridesetih let, sin, kakor se je mislilo Jožefov, Helijev.

²⁴Matatov, Levijev, Melhijev, Janajev, Jožefov,

²⁵Matatijev, Amosov, Nahumov, Eslijev, Nagajev,

²⁶Maatov, Matatijev, Semejev, Josehov, Jodov,

²⁷Joananov, Resov, Zorobabelov, Salatielov, Nerijev,

²⁸Melhijev, Adijev, Kozamov, Elmodamov, Erov,

²⁹Jozuetov, Eliezerjev, Jorimov, Matatov, Levijev,

³⁰Simeonov, Judov, Jožefov, Jonamov, Eliakimov,

³¹Meleov, Menov, Matatajev, Natanov, Davidov,

³²Jesejev, Obedov, Boazov, Salmonov, Nahsonov,

³³Aminadabov, Aramov, Ezronov, Faresov, Judov,

³⁴Jakobov, Izakov, Abrahamov, Tarov, Nahorov,

³⁵Serugov, Ragavov, Falekov, Eberjev, Salov,

³⁶Kajnanov, Arfaksadov, Semov, Noetov, Lamehov,

³⁷Matuzalemov, Enohov, Jaredov, Maleleelov, Kajnanov,

³⁸Enosov, Setov, Adamov, Božji.