Luka 4

¹In Jezus se je poln Svetega Duha vrnil od Jordana in po Duhu je bil voden v divjino

²in štirideset dni je bil skušan od hudiča. In v tistih dneh ni ničesar jedel, in ko so se končali, je bil potem lačen.

³In hudič mu je rekel: »Če si Božji Sin, ukaži temu kamnu, da naj postane kruh.«

⁴§ In Jezus mu je odgovoril, rekoč: »Pisano je: ›Da človek ne bo živel samo od kruha, temveč od vsake Božje besede.‹«

⁵In hudič, ki ga je vzel gor na visoko goro, mu je v trenutku časa pokazal vsa kraljestva sveta.

⁶In hudič mu je rekel: »Vso to oblast hočem predati tebi in njihovo slavo, kajti ta mi je izročena in dam jo komurkoli hočem.

⁷Če me torej hočeš oboževati, bo vsa tvoja.«

⁸§ Jezus pa je odgovoril in mu rekel: »Spravi se za menoj, Satan, kajti pisano je: ›Gospoda, svojega Boga, obožuj in njemu samemu služi.‹«

⁹In odvedel ga je v Jeruzalem in ga postavil na vrh templja ter mu rekel: »Če si Božji Sin, se vrzi od tod dol,

¹⁰kajti pisano je: ›Svojim angelom bo zate naročil, da te varujejo

¹¹in na svojih rokah te bodo prenašali, da ne bi kadarkoli s svojo nogo treščil ob kamen.‹«

¹²Jezus pa mu odgovori in reče: »Rečeno je: ›Ne boš skušal Gospoda, svojega Boga.‹«

¹³In ko je hudič končal vse skušnjave, je za nekaj časa odšel od njega.

¹⁴In Jezus se je v moči Duha vrnil v Galilejo in tam je šel slôves o njem naokoli po vsem področju.

¹⁵In učil je v njihovih sinagogah in od vseh je bil proslavljen.

¹⁶In prišel je v Nazaret, kjer je bil vzgojen in kakor je bila njegova navada, je na šabatni dan odšel v sinagogo in vstal, da bi bral.

¹⁷In izročena mu je bila knjiga preroka Izaija. In ko je odprl knjigo, je našel mesto, kjer je bilo zapisano:

¹⁸»Gospodov Duh je nad menoj, ker me je mazilil, da oznanim evangelij revnim. Poslal me je, da ozdravim zlomljene v srcu, da oznanim jetnikom osvoboditev in slepim okrevanje vida, da izpustim na prostost te, ki so ranjeni,

¹⁹da oznanim sprejemljivo leto Gospodovo.«

²⁰In zaprl je knjigo in jo dal nazaj služitelju ter se usedel. In oči vseh, ki so bili v sinagogi, so bile uprte vanj.

²¹In začel jim je govoriti: »Ta dan se je to pismo izpolnilo v vaših ušesih.«

²²In vsi so očitno pričevali zanj ter se čudili ob milostnih besedah, ki so izvirale iz njegovih ust. In rekli so: »Ali ni to Jožefov sin?«

²³Rekel jim je: »Zagotovo mi boste povedali ta pregovor: ›Zdravnik, ozdravi sebe.‹ Karkoli smo slišali, da je bilo storjeno v Kafarnáumu, prav tako stôri tukaj, v svoji deželi.«

²⁴In rekel je: »Resnično, povem vam: ›Noben prerok ni sprejet v svoji lastni deželi.‹

²⁵Toda povem vam po resnici, mnogo vdov je bilo v Izraelu v Elijevih dneh, ko je bilo nebo zaprto tri leta in šest mesecev, ko je bila velika lakota po vsej celotni deželi,

²⁶toda k nobeni izmed njih ni bil poslan Elija, razen v Sarepto, mesto na Sidónskem, k ženski, ki je bila vdova.

²⁷In v času preroka Elizeja je bilo v Izraelu mnogo gobavcev. In nobeden izmed njih ni bil očiščen, razen Sirca Naamána.«

²⁸In ko so vsi ti v sinagogi slišali te besede, so bili izpolnjeni z besom

²⁹in vstali so in ga pahnili iz mesta in ga odvedli na skalno strmino hriba, na katerem je bilo zgrajeno njihovo mesto, da bi ga lahko z glavo naprej vrgli dol.

³⁰Toda šel je skozi njihovo sredo in odšel svojo pot

³¹in prišel dol v Kafarnáum, mesto v Galileji ter jih na šabatne dneve učil.

³²In nad njegovim naukom so bili osupli, kajti njegova beseda je bila z oblastjo.

³³In v sinagogi je bil človek, ki je imel duha nečistega hudiča in z močnim glasom je zakričal,

³⁴rekoč: »Pusti nas pri miru, kaj imamo s teboj, ti Jezus Nazarečan? Si prišel, da nas uničiš? Poznam te, kdo si; Sveti od Boga.«

³⁵Jezus pa ga je oštel, rekoč: »Umolkni in pridi ven iz njega.« In ko ga je hudič vrgel na sredo, je prišel iz njega in ga ni poškodoval.

³⁶In vsi so bili osupli in med seboj so govorili, rekoč: »Kakšna beseda je to! Kajti z oblastjo in močjo ukazuje nečistim duhovom in ti pridejo ven.«

³⁷In njegov slôves je šel naokoli v vsak kraj te dežele.

³⁸In vstal je iz sinagoge ter vstopil v Simonovo hišo. Simonova tašča pa je bila prevzeta z veliko vročico in oni so ga zaradi nje rotili.

³⁹In stopil je nad njo in oštel vročico in ta jo je zapustila in takoj je vstala ter jim služila.

⁴⁰Torej ko je sonce zahajalo, so vsi, ki so imeli kogarkoli bolnega z raznimi boleznimi, te pripeljali k njemu in na vsakogar izmed njih je položil svoji roki ter jih ozdravil.

⁴¹In tudi hudiči so izhajali iz mnogih, kričali in govorili: »Ti si Kristus, Božji Sin.« In ko jih je ukoril, jim ni dovolil govoriti, kajti vedeli so, da je bil on Kristus.

⁴²In ko je bil dan, se je odpravil in odšel na zapuščen kraj in množica ga je iskala in prišla k njemu in ga zadržala, da ne bi odšel od njih.

⁴³Rekel jim je: »Tudi drugim mestom moram oznaniti Božje kraljestvo, kajti zato sem poslan.«

⁴⁴In oznanjal je po galilejskih sinagogah.

Luka 4

¹Jezus pa, svetega Duha poln, se vrne od Jordana in Duh ga vodi po puščavi štirideset dni,

²in hudič ga izkuša. In ničesar ni jedel v teh dneh; in ko minejo, postane lačen.

³In reče mu hudič: Če si Sin Božji, reci temu kamenu, naj postane kruh.

⁴In odgovori mu Jezus: Pisano je: „Ne bo živel človek ob samem kruhu“.

⁵In pripelje ga hudič na vrh in mu pokaže vsa kraljestva sveta v trenutku časa.

⁶In mu reče hudič: Tebi dam vso to oblast in njih slavo, kajti meni je izročena, in dajem jo, komurkoli hočem.

⁷Ti torej če se pokloniš pred menoj, bode vse tvoje.

⁸In odgovori in reče mu Jezus: Pisano je: „Gospoda, Boga svojega, moli in njemu samemu služi“.

⁹In pelje ga v Jeruzalem in ga postavi na vrh templja in mu reče: Če si Sin Božji, spusti se odtod doli,

¹⁰kajti pisano je: „Angelom svojim bo zapovedal zate, naj te varujejo“,

¹¹in „Na rokah te bodo nosili, da se kje z nogo ne udariš ob kamen“.

¹²In odgovori in mu reče Jezus: Rečeno je: „Ne izkušaj Gospoda, Boga svojega“.

¹³In ko je končal hudič vsako izkušnjavo, odstopi od njega do časa.

¹⁴In Jezus se vrne v moči Duha v Galilejo; in glas o njem se raznese po vsem okolišu.

¹⁵In učil je po njih shodnicah, in vsi so ga slavili.

¹⁶In pride v Nazaret, kjer je bil vzrejen; in gre po navadi svoji v sobotni dan v shodnico, in vstane, da bere.

¹⁷In dado mu knjigo Izaija proroka. In ko razgane knjigo, najde mesto, kjer je pisano:

¹⁸„Duh Gospodov je nad menoj, zato ker me je pomazilil, da naj oznanim blagovestje ubogim, poslal me je, da oznanim jetnikom izpuščenje in slepcem izpregled, da izpustim zatirance na svobodo,

¹⁹da razglasim milostno leto Gospodovo“.

²⁰In zapre knjigo in jo odda strežaju, in sede, in oči vseh v shodnici se vpirajo vanj.

²¹In začne jim govoriti: Danes se je izpolnilo to pismo v ušesih vaših.

²²In vsi mu pričajo in se čudijo besedam milosti, ki so prihajale iz ust njegovih, in pravijo: Ali ni ta sin Jožefov?

²³In reče jim: Gotovo mi porečete ta pregovor: Zdravnik, ozdravi se sam! Karkoli smo slišali, da se je zgodilo v Kafarnavmu, stori tudi tu v domovini svoji.

²⁴Reče pa: Resnično vam pravim, da noben prorok ni prijeten v domovini svoji.

²⁵Ali v resnici vam pravim, da je bilo veliko vdov v dneh Elija v Izraelu, ko je bilo nebo zaprto tri leta in šest mesecev, da je nastala velika lakota po vsej zemlji,

²⁶a k nobeni od njih ni bil poslan Elija, razen v Sarepto Sidonsko k ovdoveli ženi.

²⁷In veliko gobavcev je bilo za proroka Elizeja v Izraelu. A nobeden od njih ni bil očiščen razen Naamana Sirca.

²⁸In vsi v shodnici se napolnijo jeze, ko to slišijo.

²⁹In vstanejo in ga ženo ven iz mesta ter ga peljejo na rob gore, na kateri je bilo njih mesto sezidano, da bi ga doli pahnili.

³⁰Ali on gre sredi med njimi, in odide.

³¹In pride v Kafarnavm, mesto galilejsko, in jih uči ob sobotah.

³²In čudijo se nauku njegovemu, ker je bila beseda njegova oblastna.

³³In v shodnici je bil človek, ki je imel nečistega zlega duha, in zakriči z močnim glasom:

³⁴Ah, kaj imaš z nami, Jezus iz Nazareta? Prišel si, da nas pogubiš? Poznam te, kdo si: Svetnik Božji.

³⁵In zapreti mu Jezus rekoč: Umolkni in idi iz njega! In trešči ga zli duh na sredo in odide iz njega, in mu ni nič škodoval.

³⁶In obide jih groza vse, in pomenkujejo se med seboj, govoreč: Kakšna je ta beseda, da z oblastjo in močjo ukazuje nečistim duhovom, pa izhajajo?

³⁷In glas o njem pride v vsako mesto te okolice.

³⁸Vstavši pa gre iz shodnice in pride v hišo Simonovo. Tašča Simonova pa je imela hudo mrzlico; in prosijo ga zanjo.

³⁹In pristopivši se nagne nadnjo in zapreti mrzlici, in mrzlica jo pusti; ona pa zdajci vstane ter jim streže.

⁴⁰Ko pa je solnce zahajalo, vsi, ki so imeli bolnike z različnimi boleznimi, jih privedo k njemu; on pa na vsakega izmed njih položi roke ter jih ozdravi.

⁴¹Izhajali so pa tudi zli duhovi iz mnogih, kričeč in govoreč: Ti si Sin Božji. In jim zagrozi in ne dovoli govoriti, ker so vedeli, da je on Kristus.

⁴²Ko se pa zdani, gre ven in odide na samoten kraj; in množice ga iščejo in pridejo tja k njemu in ga pridržujejo, da ne bi šel od njih.

⁴³On pa jim reče: Tudi drugim mestom moram oznanjevati evangelij o kraljestvu Božjem, ker zato sem poslan.

⁴⁴In propovedoval je po shodnicah galilejskih.