Luka 2

¹§ In pripetilo se je v tistih dneh, da je od cesarja Avgusta izšel odlok, naj se obdavči ves svet.

²§ (In to obdavčenje je bilo prvič narejeno, ko je bil Kvirinij voditelj Sirije.)

³§ In vsi so odšli, da bi se obdavčili, vsakdo v svoje lastno mesto.

⁴In tudi Jožef je odšel iz Galileje, iz mesta Nazaret, gor v Judejo, v Davidovo mesto, ki se imenuje Betlehem, (ker je bil iz Davidove hiše in rodovine)

⁵§ da bi bil obdavčen z Marijo, svojo zaročeno ženo, ki je bila noseča.

⁶In bilo je tako, medtem ko sta bila tam, da so se ji dovršili dnevi, ko naj bi rodila.

⁷In rodila je svojega prvorojenega sina ter ga zavila v plenice in ga položila v jasli, kajti v gostišču zanje ni bilo prostora.

⁸In v isti deželi so bili pastirji, ki so se zadrževali na polju in so ponoči stražili nad svojim tropom.

⁹In glej, Gospodov angel je prišel nadnje in Gospodova slava je zasijala naokoli njih in bili so boleče prestrašeni.

¹⁰Angel pa jim je rekel: »Ne bojte se, kajti glejte, prinašam vam dobre novice o veliki radosti, ki bo za vse ljudi.

¹¹Kajti ta dan se vam je v Davidovem mestu rodil Odrešenik, ki je Kristus Gospod.

¹²In to vam bo znamenje: ›Našli boste dojenčka, zavitega v plenice, ležečega v jaslih.‹«

¹³In nenadoma je bila pri angelu množica nebeške vojske, ki je slavila Boga in govorila:

¹⁴§ »Slava Bogu na višavah in na zemlji mir, dobro voljo napram ljudem.«

¹⁵In pripetilo se je, ko so angeli odšli proč od njih v nebesa, da so pastirji drug drugemu rekli: »Pojdimo sedaj celó v Betlehem in poglejmo to reč, ki se je pripetila, ki nam jo je dal spoznati Gospod.«

¹⁶Prišli so v naglici ter našli Marijo in Jožefa ter dojenčka, ležečega v jaslih.

¹⁷In ko so to videli, so povsod razglasili govor, ki jim je bil povedan glede tega otroka.

¹⁸In vsi, ki so to slišali, so se čudili ob teh besedah, ki so jim jih povedali pastirji.

¹⁹Toda Marija je vse te besede ohranila in jih preudarjala v svojem srcu.

²⁰In pastirji so se vrnili, slavili in hvalili Boga za vse stvari, ki so jih slišali in videli, tako, kakor jim je bilo povedano.

²¹In ko je bilo dovršenih osem dni za otrokovo obrezovanje, je bilo njegovo ime imenovano JEZUS, tako, kakor je bil poimenovan po angelu, preden je bil spočet v maternici.

²²In ko so se dovršili dnevi njenega očiščevanja, glede na Mojzesovo postavo, so ga prinesli v Jeruzalem, da ga darujejo Gospodu,

²³(kakor je pisano v Gospodovi postavi: ›Vsak moški, ki odpre maternico, bo imenovan svet Gospodu;‹)

²⁴in da darujejo žrtvovanje glede na to, kar je rečeno v Gospodovi postavi: ›Par grlic ali dva mlada goloba.‹

²⁵In glej, v Jeruzalemu je bil mož, katerega ime je bilo Simeon; in isti mož je bil pravičen ter predan, [in je] pričakoval Izraelovo tolažbo in Sveti Duh je bil nad njim.

²⁶In po Svetem Duhu mu je bilo razodeto, da naj ne bi videl smrti, dokler ne bo videl Gospodovega Kristusa.

²⁷In po Duhu je prišel v tempelj, in ko so starši prinesli otroka Jezusa, da bi zanj storili po običaju postave,

²⁸ga je nató vzel v svoje naročje in blagoslovil Boga ter rekel:

²⁹»Gospod, sedaj odpuščaš svojega služabnika umreti v miru, glede na svojo besedo,

³⁰kajti moje oči so videle tvojo rešitev duš,

³¹ki si jo pripravil pred obličjem vseh ljudi;

³²svetlobo, da razsvetli pogane in slavo tvojega ljudstva Izraela.«

³³§ In Jožef in njegova mati sta se čudila ob vseh teh besedah, ki so se govorile o njem.

³⁴In Simeon jih je blagoslovil in rekel Mariji, njegovi materi: »Glej, ta otrok je v Izraelu postavljen za padec in ponovno vstajenje mnogih in za znamenje, ki se mu bo ugovarjalo,

³⁵(da, meč bo presunil tudi tvojo lastno dušo), da se bodo lahko razodele misli mnogih src.«

³⁶In tam je bila neka Ana, prerokinja, Fanuélova hči, iz Aserjevega rodu. Bila je visoke starosti in od svojega devištva je sedem let preživela s soprogom

³⁷in bila je vdova, stara okoli štiriinosemdeset let, ki ni odhajala iz templja, temveč je noč in dan s posti in molitvami služila Bogu.

³⁸In ko je vstopila, je tisto uro na isti način dala zahvalo Gospodu in o njem spregovorila vsem, ki so v Jeruzalemu pričakovali odkupitev.

³⁹In ko so opravili vse stvari, glede na Gospodovo postavo, so se vrnili v Galilejo, v svoje lastno mesto Nazaret.

⁴⁰§ In otrok je rasel in se krepil v duhu, napolnjen z modrostjo in Božja milost je bila nad njim.

⁴¹Njegovi starši so torej ob prazniku pashe vsako leto hodili v Jeruzalem.

⁴²In ko je bil star dvanajst let, so po praznični navadi odšli gor v Jeruzalem.

⁴³§ In ko so dovršili dneve, medtem ko so se vračali, je otrok Jezus ostal zadaj v Jeruzalemu; Jožef in njegova mati pa nista nič vedela o tem.

⁴⁴Toda onadva, ker sta mislila, da je v skupini, sta šla pot enega dne in ga iskala med svojo žlahto in znanci.

⁴⁵In ko ga nista našla, sta se, iščoč ga, ponovno obrnila nazaj v Jeruzalem.

⁴⁶In pripetilo se je, da sta ga po treh dneh našla v templju, sedečega v sredi med učenimi možmi in on jih je tako poslušal kakor jim zastavljal vprašanja.

⁴⁷In vsi, ki so ga slišali, so bili osupli nad njegovim razumevanjem in odgovori.

⁴⁸In ko sta ga zagledala, sta bila osupla in njegova mati mu je rekla: »Sin, zakaj si tako ravnal z nama? Glej, tvoj oče in jaz sva te zaskrbljena iskala.«

⁴⁹Rekel jima je: »Kako to, da sta me iskala? Mar nista vedela, da moram biti pri opravilu svojega Očeta?«

⁵⁰Onadva pa nista razumela besed, ki jima jih je govoril.

⁵¹In z njima je odšel dol in prišel v Nazaret ter jima bil pokoren, toda njegova mati je vse te besede ohranila v svojem srcu.

⁵²Jezus pa je rasel v modrosti in postavi in naklonjenosti pri Bogu in ljudeh.

Luka 2

¹Zgodi se pa tiste dni, da izide povelje od cesarja Avgusta, naj se popiše ves svet.

²To popisovanje je bilo prvo, ko je vladal v Siriji Cirenij.

³In šli so vsi, da se zapišejo, vsak v svoje mesto.

⁴Napoti pa se tudi Jožef iz Galileje, iz mesta Nazareta, v Judejo, v mesto Davidovo, ki se imenuje Betlehem, ker je bil iz hiše in rodovine Davidove,

⁵da se zapiše z Marijo, zaročeno mu ženo, ki je bila noseča.

⁶Zgodi se pa, ko sta bila tam, da se dopolnijo dnevi, da porodi.

⁷In rodi sina svojega prvenca ter ga povije v plenice in ga položi v jasli, ker jima ni bilo prostora v prenočišču.

⁸In pastirji so čuli v tistem kraju pod milim nebom in so stražili po noči svojo čredo.

⁹In angel Gospodov pristopi k njim, in slava Gospodova jih obsije, in silno se prestrašijo.

¹⁰In angel jim reče: Ne bojte se, kajti glejte, oznanjam vam veliko veselje, ki bo vsemu ljudstvu:

¹¹Ker vam se je danes rodil Zveličar, ki je Kristus Gospod, v mestu Davidovem.

¹²In to vam bodi znamenje: Našli boste dete v plenice povito, ležeče v jaslih.

¹³In hipoma se pokaže z angelom množica nebeške vojske, ki so hvalili Boga in govorili:

¹⁴Slava na višavah Bogu in na zemlji mir ljudem, ki so mu po volji.

¹⁵In zgodi se, ko odidejo angeli od njih v nebesa, pa reko pastirji med seboj: Pojdimo do Betlehema in poglejmo to reč, ki se je zgodila, ki nam jo je oznanil Gospod.

¹⁶In pridejo jadrno in najdejo Marijo in Jožefa in dete, da leži v jaslih.

¹⁷Ko ga pa vidijo, oznanijo vest, ki jim je bila povedana o tem detetu.

¹⁸In vsi, ki slišijo, se čudijo temu, kar jim pripovedujejo pastirji.

¹⁹Marija pa ohrani vse te besede, premišljujoč jih v srcu svojem.

²⁰In vrnejo se pastirji, slaveč in hvaleč Boga za vse, kar so slišali in videli, kakor jim je bilo povedano.

²¹In ko se dopolni osem dni, da ga obrežejo, mu dado ime Jezus, katero je bil imenoval angel, preden je bil spočet v telesu.

²²In ko se jima dopolnijo dnevi očiščevanja po postavi Mojzesovi, ga prineso v Jeruzalem, da ga postavijo pred Gospoda,

²³kakor je pisano v postavi Gospodovi: „Vsak moški prvorojenec naj se imenuje svet Gospodu“,

²⁴in da opravijo daritev po tem, kar je rečeno v postavi Gospodovi: dve grlici ali dva golobiča.

²⁵In glej, v Jeruzalemu je bil človek, ki mu je bilo ime Simeon, in ta človek je bil pravičen in pobožen in je čakal tolažbe Izraelove, in sveti Duh je bil nad njim.

²⁶In sveti Duh mu je razodel, da ne bo videl smrti, dokler ne zazre Kristusa Gospodovega.

²⁷In pride po Duhu v tempelj. In ko prineso starši otroka Jezusa v tempelj, da opravita zanj po šegi postave,

²⁸ga vzame tudi on v naročje svoje in hvali Boga in reče:

²⁹Sedaj odpuščaš hlapca svojega, Gospod, po besedi svoji v miru,

³⁰ker so videle oči moje zveličanje tvoje,

³¹ki si ga pripravil pred obličjem vseh narodov,

³²luč v razsvetljenje poganov in v slavo ljudstva tvojega Izraela.

³³In njegov oče in mati njegova se čudita temu, kar se je govorilo o njem.

³⁴In blagoslovi ju Simeon in reče Mariji, materi njegovi: Glej, ta je postavljen v padec in v vstajenje mnogim v Izraelu in za znamenje, kateremu se bo nasprotovalo

³⁵(a tebi sami presune meč dušo), da se razodenejo misli iz mnogih src.

³⁶In bila je tu prorokinja Ana, hči Fanuelova, iz Aserjevega rodu. Ta je učakala visoko starost: ko je bila živela z možem sedem let po devištvu svojem,

³⁷je bila zdaj vdova okoli štiriinosemdesetih let. Ona ni odhajala od templja in je s postom in z molitvami služila Bogu noč in dan.

³⁸In ta pristopi ravno tisto uro, in je hvalila Gospoda in govorila o njem vsem, ki so čakali odrešitve Jeruzalema.

³⁹In ko vse po postavi Gospodovi izvrše, se vrnejo v Galilejo, v mesto svoje Nazaret.

⁴⁰A dete je raslo in se krepilo v duhu in se napolnjevalo modrosti, in milost Božja je bila ž njim.

⁴¹In njegovi starši so hodili vsako leto v Jeruzalem na velikonočni praznik.

⁴²In ko mu je bilo dvanajst let in so šli v Jeruzalem po navadi tega praznika, je šel ž njimi.

⁴³In ko so dopolnili praznične dni in se napotili domov, je ostal deček Jezus v Jeruzalemu; in njegovi starši tega niso vedeli.

⁴⁴Misleč pa, da je pri potni druščini, preideta dan hodá in ga iščeta pri sorodnikih in pri znancih.

⁴⁵In ko ga ne najdeta, se vrneta v Jeruzalem in ga iščeta.

⁴⁶In zgodi se po treh dneh, da ga najdeta v templju, kjer je sedel sredi učenikov ter jih poslušal in jih vpraševal.

⁴⁷Čudili so se pa vsi, ki so ga poslušali, razumu njegovemu in odgovorom njegovim.

⁴⁸In ko ga ugledata, se zavzameta, in reče mu mati njegova: Sin, kaj si nama storil tako? Glej, oče tvoj in jaz sva te z žalostjo iskala.

⁴⁹On jima pa reče: Kaj, da sta me iskala? Nista li vedela, da moram biti v tem, kar je Očeta mojega?

⁵⁰In ona nista razumela besede, ki jo je jima rekel.

⁵¹Ter gre ž njima in pride v Nazaret, in bil jima je pokoren. In mati njegova je hranila vse te besede v srcu svojem.

⁵²In Jezus je napredoval v modrosti in rasti, in v milosti pri Bogu in pri ljudeh.