Luka 23

¹In vsa množica teh je vstala ter ga odvedla k Pilatu.

²In začeli so ga obtoževati, rekoč: »Našli smo tega, da izkrivlja narod in prepoveduje dajati cesarju davek, rekoč, da je on sam Kristus Kralj.«

³In Pilat ga je vprašal, rekoč: »Ali si ti judovski Kralj?« On pa mu je odgovoril in rekel: »Ti praviš to.«

⁴Potem je Pilat rekel visokim duhovnikom in množici: »Na tem človeku ne najdem nobene krivde.«

⁵Oni pa so bili še bolj kruti, rekoč: »Razvnema ljudi, ko uči po vsej celotni Judeji, začenši v Galileji, do tega mesta.«

⁶Ko je Pilat slišal o Galileji, je vprašal, ali je bil ta človek Galilejec.

⁷Takoj pa, ko je spoznal, da pripada pod Herodovo pristojnost, ga je poslal k Herodu, ki je bil ob tistem času tudi sam v Jeruzalemu.

⁸Ko je Herod zagledal Jezusa, je bil silno vesel, kajti že dlje časa si ga je želel videti, ker je o njem slišal mnoge stvari; in upal je, da bo videl kak čudež, ki ga bo storil.

⁹Potem ga je zasliševal z mnogimi besedami, toda nič mu ni odgovoril.

¹⁰Poleg pa so stali visoki duhovniki in pisarji ter ga silovito obtoževali.

¹¹In Herod ga je s svojimi bojevniki ponižal ter ga zasmehoval in ga oblekel v krasno svečano oblačilo ter ga ponovno poslal k Pilatu.

¹²In tega istega dne sta se Pilat in Herod spoprijateljila, kajti prej sta si bila med seboj sovražna.

¹³Ko pa je Pilat sklical skupaj visoke duhovnike in vladarje ter ljudstvo,

¹⁴jim je rekel: »Privedli ste mi tega človeka, kot nekoga, ki izkrivlja ljudi in glejte, pred vami sem ga izprašal. Nobene krivde nisem našel na tem človeku glede teh stvari, za katere ga tožite.

¹⁵Ne, in tudi Herod ne, kajti poslal sem vas k njemu. In glejte, nič smrti vrednega mu ni bilo storjeno.

¹⁶Kaznoval ga bom torej in ga izpustil.«

¹⁷§ (Kajti nujno jim je moral na praznik nekoga izpustiti.)

¹⁸In vsi so hkrati zakričali, rekoč: »Proč s tem človekom in izpusti nam Baraba,«

¹⁹(ki je bil vržen v ječo zaradi nekega upora, storjenega v mestu in zaradi umora.)

²⁰Pilat jim je torej, voljan izpustiti Jezusa, ponovno spregovoril.

²¹Toda oni so vpili, rekoč: »Križaj ga, križaj ga.«

²²In tretjič jim je rekel: »Zakaj, kakšno zlo je storil? Nobenega razloga za smrt nisem našel na njem. Kaznoval ga bom torej in ga izpustil.«

²³Oni pa so bili neposredni z močnimi glasovi in zahtevali, da bi bil križan. In prevladali so glasovi teh ter visokih duhovnikov.

²⁴In Pilat je razsodil, da naj bi bilo kakor zahtevajo.

²⁵In izpustil jim je tega, ki so ga zahtevali, ki je bil zaradi upora in umora vržen v ječo, toda Jezusa je izročil njihovi volji.

²⁶In ko so ga odvedli proč, so prijeli nekega Simona, Cirenčana, ki je prihajal s podeželja in nanj položili križ, da bi ga nosil za Jezusom.

²⁷In sledila mu je velika skupina ljudi ter žensk, ki so ga tudi objokovale ter žalovale za njim.

²⁸Toda Jezus jim je, ko se je obrnil k njim, rekel: »Hčere jeruzalemske, ne jokajte zaradi mene, temveč jokajte nad seboj in nad svojimi otroki.

²⁹Kajti glejte, prihajajo dnevi, v katerih bodo rekli: ›Blagoslovljene so jalove in maternice, ki niso nikoli nosile ter prsi, ki niso nikoli nudile sesanja.‹

³⁰Potem bodo začeli govoriti goram: ›Padite na nas;‹ in hribom: ›Pokrijte nas.‹

³¹Kajti če te stvari počnejo z zelenim drevesom, kaj se bo zgodilo s suhim?«

³²Z njim pa sta bila odvedena tudi dva druga hudodelca, da bi bila usmrčena.

³³In ko so prišli na kraj, ki se imenuje Kalvarija, so tam križali njega in hudodelca, enega na desni roki, drugega pa na levi.

³⁴Potem je Jezus rekel: »Oče, odpusti jim, kajti ne vedo, kaj delajo.« Oni pa so si razdelili njegova oblačila ter metali žrebe.

³⁵In ljudje so stoje gledali. Prav tako pa so ga z njimi zasmehovali vladarji, rekoč: »Rešil je druge, naj reši sebe, če je on Kristus, Božji izvoljenec.«

³⁶In tudi vojaki so ga zasmehovali, ko so prišli k njemu in mu ponujali kisa

³⁷ter rekli: »Če si judovski kralj, reši samega sebe.«

³⁸§ Nad njim pa je bil tudi nadpis, napisan v črkah grščine in latinščine ter hebrejščine: TO JE JUDOVSKI KRALJ.

³⁹Eden izmed hudodelcev, ki sta visela, pa ga je zasmehoval, rekoč: »Če si ti Kristus, reši sebe in naju.«

⁴⁰Vendar mu je drugi odgovoril, ga oštel in rekel: »Ali se ne bojiš Boga, glede na to, da si ti v isti obsodbi?

⁴¹In midva zares po pravici, kajti prejemava nagrado, primerno svojim dejanjem, toda ta človek ni storil nič narobe.«

⁴²§ In Jezusu je rekel: »Gospod, spomni se me, ko prideš v svoje kraljestvo.«

⁴³§ In Jezus mu je rekel: »Resnično, povem ti: ›Danes boš z menoj v raju.‹«

⁴⁴In bilo je okoli šeste ure in bila je tema po vsej zemlji do devete ure.

⁴⁵In sonce je otemnelo in tempeljsko zagrinjalo se je raztrgalo po sredini.

⁴⁶§ In ko je Jezus zavpil z močnim glasom, je rekel: »Oče, v tvoje roke izročam svojega duha.« In ko je to izrekel, je izročil duha.

⁴⁷Torej ko je stotnik videl, kaj se je zgodilo, je slavil Boga, rekoč: »Zagotovo je bil to pravičen človek.«

⁴⁸In vsa množica, ki je prišla skupaj k temu prizoru in gledala te stvari, ki so se zgodile, se je tolkla po svojih prsih in se vrnila.

⁴⁹Vsi njegovi znanci in ženske, ki so mu sledili iz Galileje, pa so stali daleč stran in gledali te stvari.

⁵⁰In glej, tam je bil mož, po imenu Jožef, svetovalec. In bil je dober mož ter pravičen

⁵¹(isti ni soglašal z nasvetom in njihovim dejanjem). Bil je iz Arimateje, judovskega mesta, ki je tudi sam pričakoval Božje kraljestvo.

⁵²Ta mož je odšel k Pilatu in prosil [za] Jezusovo telo.

⁵³In snel ga je ter ga zavil v laneno platno in ga položil v mavzolej, ki je bil vsekan v skalo, v katerega človek še nikoli prej ni bil položen.

⁵⁴In ta dan je bila priprava in približeval se je šabat.

⁵⁵§ In tudi ženske, ki so prišle z njim iz Galileje, so potem sledile ter [si] ogledale mavzolej in kako je bilo njegovo telo položeno.

⁵⁶In vrnile so se in pripravile dišave ter mazila in glede na zapoved počivale na šabatni dan.

Luka 23

¹In vstane vsa njih množica ter ga peljejo k Pilatu.

²In začno ga tožiti, govoreč: Tega smo našli, da odvrača narod naš in brani cesarju davek dajati in pravi, da je on Kristus kralj.

³A Pilat ga vpraša, rekoč: Si li ti kralj Judov? On pa odgovori in mu reče: Ti praviš.

⁴Pilat pa reče višjim duhovnikom in ljudstvu: Na tem človeku ne vidim nobene krivice.

⁵Oni so pa še bolj silili, govoreč: Ljudstvo hujska, učeč po vsej Judeji, od Galileje, kjer je začel, do sem.

⁶Pilat pa, ko to sliši, vpraša, če je ta človek Galilejec.

⁷In ko zve, da je izpod oblasti Herodove, ga pošlje k Herodu, ki je tudi bil te dni v Jeruzalemu.

⁸Ko pa Herod ugleda Jezusa, se zelo razveseli; zakaj že davno ga je želel videti, ker je bil slišal o njem, in nadejal se je, da bo videl kakšen čudež, storjen od njega.

⁹In izprašuje ga z mnogimi besedami, ali on mu ne odgovori ničesar.

¹⁰A višji duhovniki in pismarji so stali poleg in ga trdo tožili.

¹¹Herod pa, ko ga je zasramotil z vojaki svojimi in se mu nasmejal, mu obleče sijajno obleko ter ga pošlje nazaj k Pilatu.

¹²In ta dan sta postala Pilat in Herod prijatelja drug drugemu; poprej namreč sta si bila sovražna.

¹³A Pilat skliče višje duhovnike in poglavarje in ljudstvo

¹⁴ter jim reče: Pripeljali ste mi tega človeka, kakor da odvrača ljudstvo; in glejte, izprašal sem ga vpričo vas, a nisem našel nobene krivice na tem človeku v tem, za kar ga tožite.

¹⁵Pa tudi Herod ne, zakaj poslal nam ga je nazaj; in glejte, storil ni ničesar, kar bi bilo vredno smrti.

¹⁶Kaznoval ga bom torej in izpustil.

¹⁷§ Moral jim je pa o prazniku izpustiti enega jetnika.

¹⁸Vsa množica pa hkratu zavpije, rekoč: Proč s tem, izpusti pa nam Baraba!

¹⁹Tega so bili vrgli v ječo zavoljo neke vstaje, ki je izbruhnila v mestu, in zavoljo uboja.

²⁰Pilat pa jih zopet ogovori, hoteč izpustiti Jezusa.

²¹Oni pa vpijejo: Križaj, križaj ga!

²²In reče jim v tretje: Kaj pa je ta storil hudega? Ničesar smrti vrednega nisem našel na njem; kaznoval ga bom torej in izpustil.

²³A oni so tiščali vanj z velikim vpitjem, zahtevajoč, naj se razpne na križ. In njih vpitje je zmagalo.

²⁴In Pilat razsodi, naj se zgodi, kar zahtevajo.

²⁵In izpusti jim tega, ki je bil vržen v ječo zavoljo vstaje in uboja, za katerega so prosili; Jezusa pa izroči njih volji.

²⁶In ko so ga peljali iz mesta, zgrabijo nekega Simona Cirenca, ki je šel s polja, in mu zadenejo križ, naj ga ponese za Jezusom.

²⁷Šla je pa za njim velika množica ljudstva in žene, ki so jokale in žalovale nad njim.

²⁸Obrnivši se pa k njim, reče Jezus: Hčere jeruzalemske, ne jokajte nad menoj, marveč nad seboj jokajte in nad svojimi otroki.

²⁹Kajti glejte, pridejo dnevi, ob katerih poreko: Blagor nerodovitnim in telesom, ki niso rodila, in prsim, ki niso dojile!

³⁰Tedaj jamejo praviti goram: Padite na nas! in hribom: Pokrijte nas!

³¹Če namreč z zelenim drevesom tako delajo, kaj se bo zgodilo s suhim?

³²Peljali so pa ž njim vred tudi dva druga, hudodelnika, da ju umore.

³³In ko pridejo na kraj, ki se imenuje Mrtvaška glava, križajo tu njega in hudodelnika, enega na desni, a drugega na levi.

³⁴A Jezus reče: Oče, odpusti jim! saj ne vedo, kaj delajo. Deleč pa obleko njegovo, vržejo kocko.

³⁵In ljudstvo je stalo in gledalo. Zasmehovali so ga pa ž njimi vred tudi poglavarji, govoreč: Drugim je pomagal, naj pomore sebi, če je ta Kristus, izvoljenec Božji.

³⁶Posmehovali so se mu pa tudi vojaki, in pristopali so in mu podajali octa

³⁷in govorili: Če si ti kralj Judov, pomagaj si!

³⁸Bil je pa tudi napis nad njim: TA JE KRALJ JUDOV.

³⁹A eden hudodelnikov, ki sta ž njim visela, ga je preklinjal, govoreč: Če si ti Kristus, pomagaj sebi in nama!

⁴⁰Drugi pa odgovori in ga posvari rekoč: Ali se tudi ti ne bojiš Boga, ko si sam prav tako obsojen?

⁴¹In midva sicer po pravici, kajti prejemava po delih svojih, kar sva zaslužila; ta pa ni storil nič nepristojnega.

⁴²In reče: Jezus, spomni se me, kadar prideš v kraljestvo svoje.

⁴³In Jezus mu reče: Resnično ti pravim, danes boš z menoj v raju.

⁴⁴In bilo je že okoli šeste ure, in nastane tema po vsej zemlji do devete ure,

⁴⁵ker je solnce otemnelo; in zagrinjalo v svetišču se pretrga posredi.

⁴⁶In Jezus zakliče z močnim glasom in reče: Oče, v tvoje roke izročam duha svojega! In rekši to, izdahne.

⁴⁷Stotnik pa, ko je videl, kar se je zgodilo, je hvalil Boga in rekel: Zares, ta človek je bil pravičen.

⁴⁸In vsi ljudje, ki so se sešli to gledat, ko vidijo, kaj se godi, si trkajo na prsi ter se vračajo.

⁴⁹Oddaleč pa so stali vsi znanci njegovi in žene, ki so bile ž njim prišle iz Galileje, gledajoč to.

⁵⁰In glej, mož po imenu Jožef, svetovalec, mož dober in pravičen

⁵¹(ki ni bil privolil v njih svet in dejanje), iz Arimateje, judovskega mesta, ki je tudi pričakoval kraljestva Božjega:

⁵²ta pristopi k Pilatu in zaprosi truplo Jezusovo.

⁵³In ga sname in zavije v platno, in ga položi v grob, izsekan v skalo, v katerega še nikoli nihče ni bil položen.

⁵⁴In bil je dan priprave in sobota je nastajala.

⁵⁵Žene pa, ki so bile ž njim prišle iz Galileje, so šle za mrtvim in si ogledale grob in kako je položeno truplo njegovo.

⁵⁶In ko se vrnejo, pripravijo dišav in mazil; a v soboto so počivale po zapovedi.