Luka 22 Primerjava: Slovenski KJV vs Chraska

Luka 22

¹Torej približal se je praznik nekvašenega kruha, ki se imenuje Pasha.

²Visoki duhovniki in pisarji pa so si prizadevali, kako bi ga lahko ubili, kajti bali so se ljudi.

³Tedaj je Satan vstopil v Juda, z vzdevkom Iškarijot, ki je bil izmed dvanajsterih.

⁴In ta je odšel svojo pot ter se posvetoval z visokimi duhovniki in stotniki, kako bi jim ga lahko izdal.

⁵In ti so bili veseli in se obvezali, da mu dajo denar.

⁶In obljubil je ter iskal priložnost, da jim ga izda v odsotnosti množice.

⁷Potem je prišel dan nekvašenega kruha, ko mora biti zaklano pashalno jagnje.

⁸In poslal je Petra ter Janeza, rekoč: »Pojdita in nam pripravita pashalno jagnje, da bomo lahko jedli.«

⁹In rekla sta mu: »Kje želiš, da ga pripraviva?«

¹⁰Rekel jima je: »Glejta, ko vstopita v mesto, vaju bo srečal moški, nesoč lončen vrč vode; sledita mu v hišo, v katero vstopa.

¹¹Hišnemu očetu pa bosta rekla: ›Učitelj ti pravi: ›Kje je soba za goste, kjer bom s svojimi učenci jedel pashalno jagnje?‹‹

¹²In pokazal vama bo veliko opremljeno zgornjo sobo; tam pripravita.«

¹³In onadva sta odšla ter našla, kakor jima je rekel in pripravila sta pashalno jagnje.

¹⁴Ko pa je prišla ura, se je usedel in dvanajsteri apostoli z njim.

¹⁵Rekel jim je: »S hrepenenjem sem si želel, da bi to pashalno jagnje jedel z vami, še predem trpim,

¹⁶kajti povem vam: ›Ne bom več jedel od tega, dokler to ne bo izpolnjeno v Božjem kraljestvu.‹«

¹⁷In vzel je čašo ter se zahvalil in rekel: »Vzemite jo in si to razdelite med seboj,

¹⁸kajti povem vam: ›Ne bom pil od sadu vinske trte, dokler ne pride Božje kraljestvo.‹«

¹⁹In vzel je kruh in se zahvalil in ga razlomil ter jim dal, rekoč: »To je moje telo, ki je dano za vas, to delajte v spomin name.«

²⁰Podobno tudi čašo po večerji, rekoč: »Ta čaša je nova zaveza v moji krvi, ki se preliva za vas.

²¹Toda glejte, roka tistega, ki me izdaja, je z menoj pri mizi.

²²In Sin človekov resnično gre, kakor je bilo določeno, toda gorje temu človeku, po katerem je izdan!«

²³In med seboj so se začeli spraševati, kdo izmed njih je bil, da bi storil to stvar.

²⁴Med njimi pa je bil tudi prepir, kdo izmed njih naj bi veljal za največjega.

²⁵On pa jim je rekel: »Kralji poganov izvajajo gospostvo nad njimi, in kateri izvajajo oblast nad njimi, so imenovani dobrotniki.

²⁶Toda vi ne bodite takšni, temveč kdor je med vami največji, naj bo kakor mlajši in kdor je šef kakor tisti, ki streže.

²⁷Kajti kdo je večji, kdor sedi pri mizi ali kdor streže? Mar ni, kdor sedi pri mizi? Toda jaz sem med vami kakor tisti, ki streže.

²⁸Vi ste tisti, ki ste vztrajali z menoj v mojih skušnjavah.

²⁹In določam vam kraljestvo, kakor ga je moj Oče določil meni,

³⁰da boste lahko jedli in pili pri moji mizi v mojem kraljestvu in sedeli na prestolih ter sodili dvanajst Izraelovih rodov.«

³¹In Gospod je rekel: »Simon, Simon, glej, Satan je zahlepel, da bi te imel, da te lahko preseje kakor pšenico,

³²toda jaz sem molil zate, da tvoja vera ne opeša; ko pa boš spreobrnjen, okrépi svoje brate.«

³³In ta mu je rekel: »Gospod, pripravljen sem iti s teboj, tako v ječo, kakor v smrt.«

³⁴On pa je rekel: »Povem ti, Peter, danes petelin ne bo zapel, preden ne boš trikrat zatajil, da me poznaš.«

³⁵In rekel jim je: »Ko sem vas poslal brez mošnje in malhe in čevljev ali vam je karkoli manjkalo?« In rekli so: »Nič.«

³⁶Potem jim je rekel: »Toda kdor ima mošnjo, naj jo sedaj vzame in prav tako svojo malho; in kdor nima meča, naj proda svojo obleko in enega kupi.

³⁷Kajti povem vam, da se mora na meni dovršiti še to, kar je pisano: ›In prištet je bil med prestopnike,‹ kajti stvari glede mene imajo konec.«

³⁸In rekli so: »Gospod, glej, tukaj sta dva meča.« On pa jim je rekel: »Dovolj je.«

³⁹In prišel je ven ter odšel, kakor je bil navajen, na Oljsko goro in tudi njegovi učenci so mu sledili.

⁴⁰Ko pa je bil na mestu, jim je rekel: »Molíte, da ne vstopite v skušnjavo.«

⁴¹In od njih je bil oddaljen približno za lučaj kamna ter pokleknil in molil,

⁴²rekoč: »Oče, če si voljan, odstrani to čašo od mene, vendar ne moja volja, temveč tvoja naj se zgodi.«

⁴³In prikazal se mu je angel iz nebes ter ga krepil.

⁴⁴§ Medtem ko je bil v neznosni bolečini, pa je še iskrenejše molil in njegov pot je bil, kakor bi na zemljo padale velike kaplje krvi.

⁴⁵In ko se je dvignil od molitve in prišel k svojim učencem, jih je zaradi bridkosti našel speče

⁴⁶in jim rekel: »Čemu spite? Vstanite in molíte, da ne vstopite v skušnjavo.«

⁴⁷In medtem ko je še govoril, zagleda množico in tisti, ki se je imenoval Juda, eden izmed dvanajsterih, je šel pred njimi in se približal Jezusu, da bi ga poljubil.

⁴⁸Toda Jezus mu je rekel: »Juda, s poljubom izdajaš Sina človekovega?«

⁴⁹Ko so ti, ki so bili okoli njega, videli, kaj bo sledilo, so mu rekli: »Gospod ali naj udarimo z mečem?«

⁵⁰In eden izmed njih je udaril služabnika vélikega duhovnika ter mu odsekal desno uho.

⁵¹In Jezus je odgovoril ter rekel: »Pustite do tod.« In dotaknil se je njegovega ušesa ter ga ozdravil.

⁵²Potem je Jezus rekel visokim duhovnikom in tempeljskim stotnikom ter starešinam, ki so prišli k njemu: »Ali ste prišli ven, kakor proti tatu, z meči in palicami?

⁵³Ko sem bil vsak dan z vami v templju, zoper mene niste iztegnili rok, toda to je vaša ura in oblast teme.«

⁵⁴Potem so ga vzeli in ga odvedli ter ga privedli v hišo vélikega duhovnika. Peter pa je sledil od daleč.

⁵⁵In ko so sredi dvorane prižgali ogenj ter skupaj sedli, je Peter sédel mednje.

⁵⁶Toda zagledala ga je neka služkinja, ko je sedel poleg ognja in ga tehtno pogledala ter rekla: »Tudi ta človek je bil z njim.«

⁵⁷On pa ga je zanikal, rekoč: »Ženska, ne poznam ga.«

⁵⁸In malo za tem ga je opazil drug ter rekel: »Tudi ti si izmed njih.« Peter pa je rekel: »Človek, nisem.«

⁵⁹In približno eno uro kasneje je še en prepričano potrdil, rekoč: »Resnično, tudi ta je bil z njim, kajti Galilejec je.«

⁶⁰Peter pa je rekel: »Človek, ne vem kaj praviš.« In takoj, medtem ko je še govoril, je petelin zapel.

⁶¹Gospod pa se je obrnil in pogledal na Petra. In Peter se je spomnil Gospodove besede, kako mu je rekel: »Preden petelin zapoje, me boš trikrat zatajil.«

⁶²In Peter je odšel ven ter se bridko zjokal.

⁶³Možje, ki so prijeli Jezusa, so ga zasmehovali in ga udarjali.

⁶⁴In ko so mu zavezali oči, so ga udarili po obrazu in ga vprašali, rekoč: »Prerokuj, kdo je ta, ki te je udaril?«

⁶⁵In mnogo drugih stvari so bogokletno govorili zoper njega.

⁶⁶In takoj, ko je bil dan, so prišli skupaj starešine izmed ljudi, visoki duhovniki ter pisarji in ga odvedli v svoj véliki zbor, rekoč:

⁶⁷»Ali si ti Kristus? Povej nam.« On pa jim je rekel: »Če vam povem, ne boste verjeli

⁶⁸§ in tudi če vas vprašam, mi ne boste odgovorili niti mi [ne boste] pustili oditi.

⁶⁹Odslej bo Sin človekov sedel na desnici Božje moči.«

⁷⁰Potem so vsi rekli: »Ali si ti potem Božji Sin?« On pa jim je rekel: »Vi pravite, da sem.«

⁷¹Rekli so: »Kaj potrebujemo kakršnihkoli nadaljnjih prič? Kajti sami smo slišali iz njegovih lastnih ust.«

Luka 22

¹Bližal se je pa praznik presnih kruhov, ki se imenuje Velika noč.

²In višji duhovniki in pismarji so gledali, kako bi ga umorili; bali so se namreč ljudstva.

³Satan pa je šel v Juda s priimkom Iškariota, ki je bil iz števila dvanajsterih.

⁴In odide in se dogovori z višjimi duhovniki in glavarji templja, kako jim ga izda.

⁵In razvesele se in se zavežejo, dati mu denarja.

⁶In da jim besedo in išče pripravnega časa, da jim ga izda v nepričujočnosti množice.

⁷Pride pa dan presnih kruhov, ko je bilo treba klati velikonočno jagnje.

⁸In pošlje Petra in Janeza, rekoč: Pojdita, pripravita nam velikonočno jagnje, da bomo jedli.

⁹Ona pa mu rečeta: Kje hočeš, da pripraviva?

¹⁰A on jima reče: Glej, ko prideta v mesto, vaju bo srečal človek, ki bo nesel vrč vode; sledita za njim v hišo, v katero pojde,

¹¹in recita hišnemu gospodarju: Učenik ti pravi: Kje je obednica, kjer bom jedel velikonočno jagnje z učenci svojimi?

¹²In on vama pokaže veliko izbo pogrnjeno; tam pripravita.

¹³Pa odideta in najdeta, kakor jima je bil rekel, in pripravita velikonočno jagnje.

¹⁴In ko pride ura, sede za mizo in dvanajsteri apostoli ž njim.

¹⁵In reče jim: Željno sem hrepenel jesti to velikonočno jagnje z vami, preden bom trpel;

¹⁶kajti pravim vam, da ga ne bom več jedel, dokler se v kraljestvu Božjem ne dopolni.

¹⁷In prejme kelih, zahvali in reče: Vzemite ga in razdelite med seboj.

¹⁸Kajti pravim vam, da ne bom več pil od trtnega sadu, dokler ne pride kraljestvo Božje.

¹⁹In vzame kruh, zahvali in prelomivši ga, jim da, rekoč: To je moje telo, ki se za vas daruje. To delajte v moj spomin!

²⁰Ravno tako tudi kelih po večerji, rekoč: Ta kelih je nova zaveza v moji krvi, ki se za vas preliva.

²¹Toda glej, izdajalca mojega roka je z menoj na mizi.

²²Sin človekov sicer gre, kakor je določeno, ali gorje tistemu človeku, ki ga izdaja.

²³In oni začno vpraševati med seboj, kdo je mar izmed njih, ki bo to storil.

²⁴Vname pa se tudi prepir med njimi, kdo izmed njih velja li za večjega.

²⁵On jim pa reče: Kralji narodov tem gospodujejo, in kateri imajo oblast, se imenujejo dobrotniki.

²⁶Vi pa ne tako: ampak kdor je največji med vami, bodi kakor najmanjši, in kdor je vodnik, bodi kakor služabnik.

²⁷Kdo namreč je večji: kdor sedi za mizo, ali kdor streže? Ali ne, kdor sedi za mizo? Jaz pa sem med vami kakor kdor streže.

²⁸A vi ste, ki ste vztrajali z menoj v izkušnjavah mojih.

²⁹In jaz vam volim kraljestvo, kakor ga je meni Oče moj volil,

³⁰da jeste in pijete pri mizi moji v kraljestvu mojem in sedite na prestolih ter sodite dvanajstere rodove Izraelove.

³¹Simon, Simon! glej, satan si je izprosil, da vas sme presejati kakor pšenico;

³²ali jaz sem prosil zate, naj ne izgine vera tvoja; in ti, ko se nekdaj izpreobrneš, potrjuj brate svoje.

³³On pa mu reče: Gospod, pripravljen sem iti s teboj tudi v ječo in v smrt.

³⁴A on mu reče: Pravim ti, Peter, danes ne zapoje petelin, dokler trikrat ne utajiš, da me poznaš.

³⁵In vpraša jih: Ko sem vas poslal brez mošnje in torbe in obuvala, ali vam je česa zmanjkalo? Oni pa odgovore: Ničesar.

³⁶On pa jim reče: Ali sedaj, kdor ima mošnjo, naj jo vzame, ravno tako tudi torbo, a kdor nima meča, naj proda suknjo in si ga kupi.

³⁷Kajti pravim vam, da se mora izpolniti na meni še to, kar je pisano: „In hudodelnikom je bil prištet“. Zakaj to, kar je pisano zame, se bliža dopolnitvi.

³⁸Oni pa reko: Gospod glej, tu sta dva meča! A on jim reče: Dosti je!

³⁹In gre ven in se napoti kakor navadno na Oljsko goro; za njim pa gredo tudi učenci njegovi.

⁴⁰In ko pride na mesto, jim reče: Molite, da ne zajdete v izkušnjavo.

⁴¹In sam se odmakne od njih za lučaj kamena in pokleknivši na kolena, moli

⁴²in reče: Oče, ako hočeš, vzemi ta kelih od mene, toda ne moja volja, ampak tvoja se zgodi!

⁴³Prikaže pa se mu angel iz nebes in ga krepča.

⁴⁴In ko se bori z grozo smrti, moli še gorečneje; in njegov pot postane kakor kaplje krvi, ki so padale na zemljo.

⁴⁵In vstane od molitve ter pride k učencem svojim in jih najde speče od žalosti.

⁴⁶In jim reče: Kaj spite? Vstanite in molite, da ne zajdete v izkušnjavo!

⁴⁷Ko je še govoril, glej, množica in oni, ki se je imenoval Juda, eden dvanajsterih, gre pred njimi in se približa Jezusu, da ga poljubi.

⁴⁸Jezus mu pa reče: Juda, s poljubom izdajaš Sina človekovega?

⁴⁹Ko pa vidijo ti, ki so bili okoli njega, kaj da bo, mu reko: Gospod, ali naj udarimo z mečem?

⁵⁰In eden izmed njih udari hlapca velikega duhovnika in mu odseka desno uho.

⁵¹Jezus pa odgovori in reče: Nehajte, dotlej! In doteknivši se ušesa njegovega, ga ozdravi.

⁵²A višjim duhovnikom in poglavarjem templja in starejšinam, ki so bili prišli nadenj, reče Jezus: Kakor nad razbojnika ste prišli z meči in koli?

⁵³Ko sem bil vsak dan z vami v templju, niste iztegnili rok zoper mene. Ali to je vaša ura in oblast teme.

⁵⁴In zgrabijo ga in odženo. In peljejo ga v hišo velikega duhovnika. A Peter je šel oddaleč za njim.

⁵⁵In ko so bili zanetili ogenj sredi dvorišča in so skupaj sedeli, sede Peter mednje.

⁵⁶Neka dekla pa, ko ga vidi sedečega pri ognju, ga ostro pogleda in reče: Tudi ta je bil ž njim.

⁵⁷A on zataji, rekoč: Žena, ne poznam ga.

⁵⁸In malo potem ga ugleda drugi in reče: Tudi ti si izmed njih. A Peter reče: Človek, nisem!

⁵⁹In eno uro ali nekaj pozneje trdi nekdo drugi, rekoč: Zares, tudi ta je bil ž njim; saj je tudi Galilejec.

⁶⁰Peter pa reče: Človek, ne vem, kaj praviš. In zdajci, ko še govori, zapoje petelin.

⁶¹In Gospod se obrne in pogleda na Petra; in Peter se spomni besede Gospodove, kakor mu je bil rekel: Preden zapoje petelin, me zatajiš trikrat.

⁶²In gre ven in se bridko razjoka.

⁶³In možje, ki so držali Jezusa, so ga zasramovali in bíli.

⁶⁴In zakrivali so ga in vpraševali, govoreč: Prorokuj, kdo te je udaril?

⁶⁵In še veliko drugega so preklinjaje govorili zoper njega.

⁶⁶In ko napoči jutro, se zbere starejšinstvo ljudstva, višji duhovniki in pismarji; in odpeljejo ga v veliki zbor svoj in reko:

⁶⁷Če si ti Kristus, povej nam! On pa reče: Ako vam povem, nikakor ne boste verovali;

⁶⁸ako pa vprašam, gotovo ne odgovorite.

⁶⁹Odslej pa bo Sin človekov sedel na desnici moči Božje.

⁷⁰In reko vsi: Ti si torej Sin Božji? On jim pa reče: Vi pravite, da jaz sem.

⁷¹A oni reko: Kaj nam je še treba pričevanja? Saj smo sami slišali iz ust njegovih.