Luka 21

¹In pogledal je navzgor in videl bogataše metati svoje darove v zakladnico.

²Videl pa je tudi neko siromašno vdovo vreči vanjo dva kovanca.

³In rekel je: »Resnično, jaz vam pravim, da je ta siromašna vdova vrgla vanjo več kot vsi,

⁴kajti vsi ti so iz svojega obilja vrgli vanjo daritve Bogu, toda ona je iz svojega uboštva vrgla vanjo vsa sredstva za preživljanje, ki jih je imela.«

⁵In ko so nekateri govorili o templju, kako je okrašen z lepimi kamni in darovi, je rekel:

⁶»Glede teh stvari, ki jih gledate, pa bodo prišli dnevi, v katerih ne bo ostal en kamen na drugem, ki ne bi bil zrušen.«

⁷In vprašali so ga, rekoč: »Učitelj, toda kdaj bodo te stvari? In kakšno znamenje se bo zgodilo, ko se bodo te stvari pripetile?«

⁸In rekel je: »Pazite, da ne boste zavedeni, kajti mnogi bodo prišli v mojem imenu, rekoč: ›Jaz sem Kristus in čas se je približal;‹ ne pojdite torej za njimi.

⁹Toda ko boste slišali o vojnah in vstajah, ne bodite prestrašeni, kajti te stvari se morajo najprej zgoditi, toda konec še ni v kratkem.«

¹⁰Tedaj jim je rekel: »Narod bo vstal zoper narod in kraljestvo zoper kraljestvo

¹¹in veliki potresi bodo na raznih krajih in lakote ter kužne bolezni in strašni prizori ter velika znamenja se bodo zgodila z neba.

¹²Toda pred vsem tem bodo nad vas iztegovali svoje roke in vas preganjali ter vas izročali v shodnice in ječe [in] zaradi mojega imena boste privedeni pred kralje in vladarje.

¹³To pa se bo obrnilo k vam za pričevanje.

¹⁴Pomirite se torej v svojih srcih, da ne boste prej premišljevali, kaj boste odgovorili,

¹⁵kajti jaz vam bom dal usta in modrost, kateri vsi vaši nasprotniki ne bodo mogli ugovarjati niti se ji upirati.

¹⁶Izdajali pa vas bodo tako starši kakor bratje, žlahta in prijatelji in nekaterim izmed vas bodo povzročili, da boste usmrčeni.

¹⁷In vsi ljudje vas bodo sovražili zaradi mojega imena.

¹⁸Toda niti las z vaše glave ne bo propadel.

¹⁹§ S svojim potrpljenjem si pridobivate svoje duše.

²⁰In ko boste videli Jeruzalem obdan z vojskami, tedaj vedite, da je blizu opustošenje le-tega.

²¹Potem naj tisti, ki so v Judeji, pobegnejo v gore; in naj tisti, ki so v njegovi sredi, odidejo ven; in naj tisti, ki so na podeželju, ne vstopijo vanj.

²²Kajti to so dnevi maščevanja, da se bodo lahko izpolnile vse stvari, ki so napisane.

²³Toda gorje v tistih dneh tem, ki so z otrokom in tem, ki dojijo! Kajti v deželi bo velika tegoba in bes nad temi ljudmi.

²⁴In padali bodo pod ostrino meča in odvedeni bodo v ujetništvo med vse narode in Jeruzalem bodo mendrali pogani, dokler se ne dopolnijo časi poganov.

²⁵In znamenja bodo na soncu in na luni in na zvezdah; in nad zemljo tegoba narodov z zmedenostjo; morje in valovi bodo rjoveli;

²⁶srca bodo ljudem odpovedovala zaradi strahu in zaradi opazovanja za temi stvarmi, ki prihajajo na zemljo, kajti moči neba se bodo majale.

²⁷In tedaj bodo videli Sina človekovega prihajati v oblaku z močjo in veliko slavo.

²⁸Ko pa se bodo te stvari začele dogajati, potem poglejte gor in dvignite svoje glave, kajti vaša odkupitev se približuje.«

²⁹In spregovoril jim je v prispodobi: »Poglejte figovo drevo in vsa drevesa;

³⁰ko sedaj poganjajo, vi vidite in sami veste, da je torej poletje blizu.

³¹Tako tudi vi, ko vidite, da se te stvari dogajajo, védite, da je Božje kraljestvo blizu.

³²Resnično, povem vam: ›Ta rod ne bo preminil, dokler ne bo vse izpolnjeno.

³³Nebo in zemlja bosta minila, toda moje besede ne bodo minile.

³⁴Pazite pa se, da ne bi bila vaša srca kadarkoli preobremenjena s prenasičenostjo in pijanostjo in skrbmi tega življenja in tako, da ta dan nad vas ne pride nepričakovano.

³⁵Kajti kakor zanka bo prišel na vse tiste, ki prebivajo na obličju celotne zemlje.

³⁶Čujte torej in nenehno molíte, da boste lahko šteti za vredne, da pobegnete vsem tem stvarem, ki se bodo pripetile in stopite pred Sina človekovega.‹«

³⁷In podnevi je učil v templju, ponoči pa je odšel ven ter prebival na gori, ki se imenuje Oljska gora.

³⁸In vsi ljudje so prihajali zgodaj zjutraj k njemu v tempelj, da bi ga poslušali.

Luka 21

¹Pogleda pa gori in vidi bogatine, da mečejo darove svoje v zakladnico.

²Vidi pa tudi vdovo ubožno, da vrže tja dva vinarja,

³ter reče: Resnično vam pravim, da je ta uboga vdova vrgla več nego vsi:

⁴zakaj vsi ti so vrgli od obilosti svoje v dar Bogu, a ta je od uboštva svojega vrgla ves živež svoj, ki ga je imela.

⁵In ko so nekateri pravili o templju, da je olepšan z lepim kamenjem in darovi, reče:

⁶Pridejo dnevi, ko od tega, kar vidite, ne ostane kamen na kamenu, ki se ne bi podrl.

⁷In vprašajo ga, rekoč: Učenik, kdaj pa bode to? in kaj bo znamenje, kadar se ima to zgoditi?

⁸On pa reče: Varujte se, da vas ne zapeljejo. Zakaj veliko jih pride z imenom mojim in poreko: Jaz sem! in: Čas se je približal. Ne hodite za njimi!

⁹Kadar boste pa slišali o vojskah in vstajah, ne uplašite se; zakaj to se mora prej zgoditi: ali konec ne pride precej.

¹⁰Tedaj jim je pravil: Vstane narod zoper narod in kraljestvo zoper kraljestvo;

¹¹in bodo veliki potresi ter po raznih krajih lakote in kuge, tudi bodo grozote in znamenja velika z neba.

¹²A pred vsem tem polože roke svoje na vas in bodo vas preganjali, in izdajali vas bodo shodnicam in ječam in vodili pred kralje in poglavarje zavoljo imena mojega.

¹³A to vam dá priložnost za pričanje.

¹⁴Vtisnite si torej v srce, da vam ni skrbeti naprej, kako se boste zagovarjali;

¹⁵zakaj jaz vam dam usta in modrost, kateri se ne bodo mogli upirati, ne ugovarjati vsi nasprotniki vaši.

¹⁶Izdajali vas pa bodo celo roditelji in bratje in sorodniki in prijatelji, in nekatere izmed vas umore;

¹⁷in sovražili vas bodo vsi zavoljo imena mojega.

¹⁸Pa las z glave vam ne pogine.

¹⁹S potrpljenjem svojim pridobivajte duše svoje!

²⁰Kadar boste pa videli, da vojske oblegajo Jeruzalem, tedaj vedite, da se je približalo razdejanje njegovo.

²¹Takrat naj, kateri so v Judeji, zbeže na gore, in kateri so sredi mesta, naj se izselijo, in kateri so na deželi, naj ne hodijo v mesto.

²²Zakaj ti dnevi bodo dnevi maščevanja, da se dopolni vse, kar je pisano.

²³Gorje pa nosečim in doječim v tistih dneh; kajti velika nadloga bo v tej deželi in jeza božja nad tem narodom.

²⁴In padali bodo od ostrine meča, in gonili jih bodo v sužnost po vseh narodih, in Jeruzalem bodo teptali pogani, dokler se ne dopolnijo časi poganov.

²⁵In znamenja bodo na solncu in na mesecu in na zvezdah, in na zemlji strah in obup narodov zavoljo strašnega šumenja morja in valov;

²⁶ljudje bodo omrtvevali od strahu in pričakovanja tega, kar ima priti čez ves svet: zakaj sile nebeške se bodo pregibale.

²⁷In tedaj ugledajo Sina človekovega, da prihaja na oblaku z močjo in slavo veliko.

²⁸Ko se pa to začne goditi, ozrite se gori in povzdignite glave, ker se približuje odrešitev vaša.

²⁹In pove jim priliko: Poglejte smokvo in vse drevje:

³⁰videč, da že brstje poganja, sami spoznavate, da je poletje že blizu.

³¹Tako tudi vi, kadar vidite, da se to godi, vedite, da je blizu kraljestvo Božje.

³²Resnično vam pravim, da ne preide ta rod, dokler se vse ne zgodi.

³³Nebo in zemlja preideta, a besede moje ne preidejo.

³⁴Pazite pa nase, da ne bodo kdaj vaša srca obtežena s požrešnostjo in pijanstvom in skrbmi tega življenja, in vas ne zadene ta dan iznenada kakor zanka.

³⁵Kajti takó pride na vse, ki prebivajo na licu vse zemlje.

³⁶Bedite torej vsak čas in molite, da boste mogli ubežati vsemu temu, kar se ima zgoditi, in stati pred Sinom človekovim.

³⁷In po dnevi je učil v templju, a zvečer je hodil prenočevat na goro, ki se imenuje Oljska.

³⁸In prihajalo je vse ljudstvo zgodaj k njemu, poslušat ga v templju.