Luka 1 Primerjava: Slovenski KJV vs Chraska

Luka 1

¹Ker so že mnogi vzeli v roko, da po vrsti uredijo izjavo o teh stvareh, ki se najbolj gotovo verjamejo med nami,

²celo kakor so nam jih izročili [tisti], ki so bili od začetka priče in služabniki besede,

³se je tudi meni zdelo dobro, od samega začetka imeti popolno razumevanje o vseh stvareh, da tebi, nadvse odlični Teófil, napišem po vrsti,

⁴da lahko spoznaš zanesljivost o teh besedah, o katerih si bil poučen.

⁵V dneh Heroda, judejskega kralja, je bil nek duhovnik, imenovan Zaharija, iz Abíjeve skupine, in njegova žena je bila izmed Aronovih hčera in njeno ime je bilo Elizabeta.

⁶Oba sta bila pravična pred Bogom in sta brez krivde živela po vseh Gospodovih zapovedih in odredbah.

⁷Ker je bila Elizabeta jalova nista imela nobenega otroka in oba sta bila zelo zvrhana v letih.

⁸In pripetilo se je, medtem ko je pred Bogom opravljal duhovniško službo, po vrstnem redu svoje skupine,

⁹glede na navado duhovniške službe, je bil na njem žreb, da zažge kadilo, ko je odšel v Gospodov tempelj.

¹⁰Celotna množica ljudi pa je ob času zažiganja kadila zunaj molila.

¹¹In prikazal se mu je Gospodov angel, stoječ na desni strani kadilnega oltarja.

¹²Ko pa ga je Zaharija zagledal, se je vznemiril in strah ga je spreletel.

¹³Toda angel mu je rekel: »Ne boj se, Zaharija, kajti tvoja molitev je uslišana in tvoja žena Elizabeta ti bo rodila sina in ti boš klical njegovo ime Janez.

¹⁴Imel boš radost in veselje in mnogi se bodo veselili ob njegovem rojstvu.

¹⁵Kajti velik bo v Gospodovih očeh in ne bo pil niti vina niti močne pijače in celó od maternice svoje matere bo izpolnjen s Svetim Duhom.

¹⁶In mnoge izmed Izraelovih otrok bo obrnil h Gospodu, njihovemu Bogu.

¹⁷Pred njim bo šel z Elijevim duhom in močjo, da obrne srca očetov k otrokom in neposlušne k modrosti pravičnih; da pripravi ljudstvo, pripravljeno za Gospoda.«

¹⁸Zaharija je angelu rekel: »Po čem bom to spoznal? Kajti starec sem in moja žena je zelo zvrhana v letih.«

¹⁹Angel mu odgovori in reče: »Jaz sem Gabriel, ki stojim v prisotnosti Boga in poslan sem, da ti govorim in da ti pokažem te vesele novice.

²⁰Glej, ker nisi verjel mojim besedam, ki se bodo uresničile ob njihovem pravem času, boš postal nem in ne boš mogel govoriti do dne, ko se bodo te besede izpolnile.«

²¹In ljudje so čakali na Zaharija in se čudili, da se je tako dolgo mudil v templju.

²²Ko pa je prišel ven, jim ni mogel spregovoriti, in zaznali so, da je videl v templju videnje, kajti dajal jim je znamenja, ostal pa je brez besed.

²³Pripetilo se je, kakor hitro so bili dnevi njegovega služenja dovršeni, da se je odpravil k svoji lastni hiši.

²⁴Po teh dneh je njegova žena Elizabeta spočela in se pet mesecev skrivala, rekoč:

²⁵»Tako je Gospod ravnal z menoj v dneh, v katerih je pogledal name, da odvzame mojo grajo izmed ljudi.«

²⁶V šestem mesecu pa je bil od Boga poslan angel Gabriel v galilejsko mesto, imenovano Nazaret,

²⁷k devici, zaročeni z možem, katerega ime je bilo Jožef, iz Davidove hiše; in devici je bilo ime Marija.

²⁸§ Angel je vstopil k njej in rekel: »Pozdravljena, ti, ki si zelo spoštovana, Gospod je s teboj, blagoslovljena si med ženskami.«

²⁹Ko pa ga je zagledala, je bila ob njegovem govoru zaskrbljena in v svojih mislih preudarjala, kakšne vrste pozdrav naj bi to bil.

³⁰Angel ji je rekel: »Ne boj se, Marija, kajti pri Bogu si našla naklonjenost.

³¹Glej, v svoji maternici boš spočela in rodila sina in njegovo ime boš klicala JEZUS.

³²Velik bo in imenovan bo Sin Najvišjega; in Gospod Bog mu bo dal prestol njegovega očeta Davida

³³in nad Jakobovo hišo bo vladal večno in njegovemu kraljestvu ne bo konca.«

³⁴Potem je Marija rekla angelu: »Kako se bo to zgodilo, glede na to, da ne poznam moškega?«

³⁵Angel je odgovoril in ji rekel: »Sveti Duh bo prišel nadte in moč Najvišjega te bo obsenčila, zato bo tudi ta sveta oseba, ki bo rojena od tebe, imenovana Božji Sin.

³⁶Glej, tvoja sestrična Elizabeta je prav tako v svoji visoki starosti spočela sina, in to je šesti mesec z njo, ki je bila imenovana jalova.

³⁷Kajti z Bogom nič ne bo nemogoče.«

³⁸Marija je rekla: »Glej, Gospodova pomočnica; naj se mi zgodi glede na tvojo besedo.« In angel je odšel od nje.

³⁹Marija je v tistih dneh vstala in z naglico odšla v hribovito deželo, v Judovo mesto

⁴⁰in vstopila v Zaharijevo hišo ter pozdravila Elizabeto.

⁴¹In pripetilo se je, ko je Elizabeta zaslišala Marijin pozdrav, da je dete poskočilo v njeni maternici in Elizabeta je bila izpolnjena s Svetim Duhom

⁴²in zaklicala z močnim glasom ter rekla: »Blagoslovljena si ti med ženskami in blagoslovljen je sad tvoje maternice.

⁴³Od kod je meni to, da bi prišla k meni mati mojega Gospoda?

⁴⁴Kajti glej, brž ko je glas tvojega pozdrava zazvenel v mojih ušesih, je dete v moji maternici od radosti poskočilo.

⁴⁵Blagoslovljena je tista, ki je verovala, kajti izpolnile se bodo te besede, ki so ji bile povedane od Gospoda.«

⁴⁶Marija je rekla: »Moja duša poveličuje Gospoda

⁴⁷in moj duh se veseli v Bogu, mojem Odrešeniku.

⁴⁸Kajti ozrl se je na nizek stan svoje pomočnice, kajti glej, odslej me bodo vsi rodovi imenovali blagoslovljeno.

⁴⁹Kajti tisti, ki je mogočen, mi je storil velike stvari in sveto je njegovo ime.

⁵⁰In njegovo usmiljenje je od roda do roda nad tistimi, ki se ga bojijo.

⁵¹S svojim laktom je pokazal moč, ponosne je razgnal v domišljiji njihovih src.

⁵²Mogočne je odstranil z njihovih prestolov in povišal te z nizkim položajem.

⁵³Lačne je napolnil z dobrinami, bogate pa je odpustil prazne.

⁵⁴Pomagal je svojemu služabniku Izraelu, v spomin na svoje usmiljenje,

⁵⁵kakor je govoril našim očetom, Abrahamu in njegovemu semenu na veke.«

⁵⁶Marija je z njo ostala približno tri mesece in se vrnila v svojo lastno hišo.

⁵⁷Torej prišel je Elizabetin polni čas, ko naj bi rodila; in rodila je sina.

⁵⁸Njeni sosedje in njeni sorodniki so slišali, kako je Gospod nad njo izkazal veliko usmiljenje in veselili so se z njo.

⁵⁹Pripetilo pa se je, da so na osmi dan prišli, da obrežejo otroka in poimenovali so ga Zaharija, po imenu njegovega očeta.

⁶⁰Njegova mati pa je odgovorila in rekla: »Ne tako, temveč se bo imenoval Janez.«

⁶¹Oni pa so ji rekli: »Nikogar v tvojem sorodstvu ni, ki je poimenovan s tem imenom.«

⁶²In naredili so znamenja njegovemu očetu, kako bi ga on imenoval.

⁶³In prosil je za pisalno deščico ter napisal, rekoč: »Njegovo ime je Janez.« In vsi so se čudili.

⁶⁴In njegova usta so se takoj odprla in njegov jezik se je sprostil in spregovoril je ter hvalil Boga.

⁶⁵In strah je prišel na vse, ki so prebivali naokoli njih; in vse te besede so se razglasile naokoli po vsej judejski hriboviti deželi.

⁶⁶In vsi, ki so jih slišali, so si jih položili v svoja srca, rekoč: »Kakšne vrste otrok bo to!« In Gospodova roka je bila z njim.

⁶⁷In njegov oče Zaharija je bil izpolnjen s Svetim Duhom in prerokoval, rekoč:

⁶⁸»Blagoslovljen bodi Gospod, Izraelov Bog; kajti obiskal je in odkupil svoje ljudi

⁶⁹in za nas je dvignil rog rešitve duš v hiši svojega služabnika Davida,

⁷⁰kakor je govoril po ustih svojih svetih prerokov, ki so bili, odkar je svet nastal,

⁷¹da bi bili mi lahko rešeni pred našimi sovražniki in iz roke vseh, ki nas sovražijo,

⁷²da opravi usmiljenje, obljubljeno našim očetom in se spomni svoje svete zaveze,

⁷³prisege, s katero je prisegel našemu očetu Abrahamu,

⁷⁴da nam bo zagotovil, da mu bomo osvobojeni iz roke svojih sovražnikov, lahko služili brez strahu,

⁷⁵v svetosti in pravičnosti pred njim, vse dni našega življenja.

⁷⁶Ti pa, otrok, boš imenovan prerok Najvišjega, kajti šel boš pred Gospodov obraz, da pripraviš njegove poti,

⁷⁷da daš njegovim ljudem spoznanje o rešitvi duš z odpuščanjem njihovih grehov,

⁷⁸po nežnem usmiljenju našega Boga; po katerem nas je obiskalo svitanje od zgoraj,

⁷⁹da da svetlobo tem, ki sedijo v temi in v smrtni senci, da vodi naša stopala na pot miru.«

⁸⁰Otrok pa je rasel in se krepil v duhu in bil je v puščavah do dneva njegove pojavitve Izraelu.

Luka 1

¹Ker so že mnogi poskusili spisati poročilo o dogodkih, ki so med nami popolnoma izpričani,

²kakor so nam jih izročili tisti, ki so od začetka vse sami videli in so bili služabniki besede,

³namenil sem se tudi jaz, ko sem vse od začetka skrbno izprašal, po vrsti to pisati tebi, častiti Teofil,

⁴da spoznaš resničnost besed, v katerih si bil poučen.

⁵Bil je v dneh Heroda, kralja judejskega, duhovnik po imenu Zaharija, iz vrste Abijeve, in ženo je imel iz hčerá Aronovih, in ime ji je bilo Elizabeta.

⁶Bila sta pa oba pravična pred Bogom, živeč po vseh zapovedih in postavah Gospodovih brez madeža.

⁷In nista imela otrok, ker je bila Elizabeta nerodovitna, in oba sta se že bila postarala.

⁸Zgodi se pa, ko je po redu vrste svoje opravljal duhovsko službo pred Bogom,

⁹da ga zadene žreb, naj zažge kadilo, ko vstopi v svetišče Gospodovo.

¹⁰In vsa množica ljudstva je bila zunaj in je molila ob uri kajenja.

¹¹Prikaže pa se mu angel Gospodov, stoječ na desni strani kadilnega oltarja.

¹²In Zaharija se ustraši, ko ga zagleda, in groza ga obide.

¹³Angel mu pa reče: Ne boj se, Zaharija, kajti uslišana je molitev tvoja, in žena tvoja Elizabeta ti porodi sina, in imenuj ime njegovo Janez.

¹⁴In on ti bo v radost in veselje, in veliko se jih bo radovalo rojstva njegovega.

¹⁵Kajti velik bo pred Gospodom; in vina in močne pijače ne bo pil in s svetim Duhom bo napolnjen že od materinega telesa.

¹⁶In veliko sinov Izraelovih bo izpreobrnil h Gospodu, njih Bogu.

¹⁷Pojde namreč pred njim v duhu in moči Elijevi, da obrne srca očetov k otrokom in nepokorne k razumnosti pravičnih, da postavi Gospodu ljudstvo pripravljeno.

¹⁸Pa reče Zaharija angelu: Po čem naj spoznam to? Jaz sem vendar starec in moja žena je že priletna.

¹⁹In angel odgovori in mu reče: Jaz sem Gabriel, ki stojim pred obličjem Božjim in sem poslan, naj govorim s teboj in ti oznanim to veselo vest.

²⁰In glej molčal boš in ne boš mogel govoriti do dne, ko se to zgodi, ker nisi veroval besedam mojim, ki se izpolnijo v svojem času.

²¹In ljudstvo je čakalo Zaharija, in čudili so se, da se tako dolgo mudi v svetišču.

²²Ko pa pride ven, ne more jim govoriti, in spoznajo, da je videl prikazen v svetišču; a on jim le namigava in ostane nem.

²³In zgodi se, ko se dopolnijo dnevi službe njegove, da odide na dom svoj.

²⁴A po teh dneh spočne Elizabeta, žena njegova, in se skriva pet mesecev,

²⁵govoreč: Tako mi je storil Gospod v dneh, ko se je ozrl name, da me reši sramote moje med ljudmi.

²⁶V šestem mesecu pa pošlje Bog angela Gabriela v mesto galilejsko, ki mu je ime Nazaret,

²⁷k devici, zaročeni možu, ki mu je bilo ime Jožef, iz hiše Davidove, in devici je bilo ime Marija.

²⁸§ In angel pride k njej in reče: Zdrava, z milostjo obdarovana! Gospod je s teboj, blagoslovljena si med ženami.

²⁹Ona pa se prestraši besede njegove in premišljuje, kakšen bi bil ta pozdrav.

³⁰In angel reče: Ne boj se, Marija, kajti našla si milost pri Bogu.

³¹In glej, spočela boš v telesu in rodila sina, in imenuj ime njegovo Jezus.

³²Ta bode velik in Sin Najvišjega se bo imenoval; in Gospod Bog mu bo dal prestol Davida, očeta njegovega,

³³in kraljeval bo v hiši Jakobovi vekomaj in kraljestvu njegovemu ne bo konca.

³⁴Marija pa reče angelu: Kako bo to, ko moža ne poznam?

³⁵In angel odgovori in ji reče: Sveti Duh pride nadte in moč Najvišjega te obsenči; zato se bo Sveto, ki se porodi, imenovalo Sin Božji.

³⁶In glej Elizabeta sorodnica tvoja, tudi ona je spočela sina v starosti svoji; in ta mesec je šesti njej, ki jo imenujejo nerodovitno.

³⁷Kajti nobene besede ne bo pri Bogu, ki se ne bi mogla izpolniti.

³⁸Marija pa reče: Glej, dekla sem Gospodova; zgodi se mi po besedi tvoji! In angel odide od nje.

³⁹Odpravi pa se Marija te dni in gre jadrno v gore, v mesto Judovo,

⁴⁰ter pride v hišo Zaharijevo in pozdravi Elizabeto.

⁴¹In zgodi se, ko začuje Elizabeta pozdrav Marijin, da zaigra dete v telesu njenem; in Elizabeta se napolni svetega Duha

⁴²in zakliče z močnim glasom in reče: Blagoslovljena si ti med ženami, in blagoslovljen je sad telesa tvojega.

⁴³In odkod meni to, da je prišla Gospoda mojega mati k meni?

⁴⁴Kajti, glej, ko je prišel glas pozdrava tvojega v ušesa moja, je veselja zaigralo dete v telesu mojem.

⁴⁵In blagor ji, ki je verovala, ker se dopolni, kar ji je rekel Gospod.

⁴⁶In Marija reče: Duša moja poveličuje Gospoda,

⁴⁷in duh moj se je razveselil v Bogu, Zveličarju mojem,

⁴⁸ker se je ozrl na nizkost dekle svoje. Kajti glej, odslej me bodo blagrovali vsi rodovi,

⁴⁹ker mi je storil velike reči on, ki je mogočen, in sveto je ime njegovo,

⁵⁰in usmiljenje njegovo traja od roda do roda tistim, ki se ga bojé.

⁵¹Pokazal je moč z roko svojo, razkropil je ošabne v misli njih srca.

⁵²Pahnil je mogočnike s prestola in ponižne je povišal.

⁵³Lačne je nasitil z dobrimi rečmi in bogate je odpravil prazne.

⁵⁴Sprejel je Izraela, hlapca svojega, da se spomni usmiljenja svojega,

⁵⁵Kakor je govoril očetom našim, Abrahamu in semenu njegovemu na vekomaj.

⁵⁶Marija pa ostane pri njej kake tri mesece, in se vrne na svoj dom.

⁵⁷A Elizabeti se dopolni čas, da porodi, in rodi sina.

⁵⁸In njeni sosedje in sorodniki zaslišijo, da je poveličal Gospod usmiljenje svoje na njej, in se radujejo ž njo.

⁵⁹In zgodi se osmi dan, da pridejo obrezovat dete in ga kličejo po imenu očeta njegovega, Zaharija.

⁶⁰A mati njegova odgovori in reče: Ne, ampak Janez se bo imenoval.

⁶¹In reko ji: Saj ni nikogar v sorodstvu tvojem, ki bi mu bilo tako ime.

⁶²In pomignejo očetu njegovemu, kako hoče, da bi ga imenovali.

⁶³In veli si dati tablico in napiše takole: Janez mu je ime. In vsi se začudijo.

⁶⁴In pri tej priči se odpro usta njegova in jezik se mu razveže, in govori, hvaleč Boga.

⁶⁵In strah obide vse njih sosede in po vsem Judejskem pogorju se pripoveduje o vseh teh rečeh.

⁶⁶In vsi, ki jih slišijo, si jih vtisnejo v srce, govoreč: Kaj neki bo iz tega deteta? Zakaj roka Gospodova je bila ž njim.

⁶⁷In Zaharija, oče njegov, se napolni svetega Duha in prorokuje, govoreč:

⁶⁸Hvaljen Gospod, Bog Izraelov, ki je obiskal ljudstvo svoje in mu pripravil odrešenje,

⁶⁹in nam povzdignil rog zveličanja v hiši Davida, služabnika svojega,

⁷⁰(kakor je govoril z usti svetih prorokov svojih, ki so bili od nekdaj),

⁷¹rešitev od sovražnikov naših in iz rok vseh, ki nas mrze;

⁷²da izkaže usmiljenje očetom našim in se spomni svete zaveze svoje,

⁷³prisege, ki jo je prisegel Abrahamu, očetu našemu,

⁷⁴da nam bo dal, da mu, rešeni iz rok sovražnikov svojih, služimo brez straha

⁷⁵v svetosti in pravičnosti pred njim vse svoje žive dni.

⁷⁶In ti, dete, se boš imenovalo prorok Najvišjega; kajti pojdeš pred obličjem Gospodovim, da mu pripraviš poti

⁷⁷in daš ljudstvu njegovemu spoznanje zveličanja, ki je v odpuščenju njih grehov,

⁷⁸po prisrčnem usmiljenju Boga našega, po katerem, nas je obiskal Vzhod z višave,

⁷⁹da obsije tiste, ki sedé v temi in v senci smrti, da vodi noge naše na pot miru.

⁸⁰Dete pa je raslo in se krepilo v duhu, in v puščavi je bilo do dne, ko se pokaže Izraelu.