Luka 19

¹In Jezus je vstopil [v Jeriho] in šel skozi Jeriho.

²In glej, tam je bil mož, imenovan Zahej, ki je bil šef med davkarji in je bil bogat.

³In prizadeval si je, da bi videl, kdo je bil Jezus, pa ni mogel zaradi množice, ker je bil majhne postave.

⁴In stekel je naprej ter splezal na egiptovsko smokvo, da bi ga videl, kajti moral bi iti mimo po tej poti.

⁵Ko je Jezus prišel na ta kraj, je pogledal gor, ga zagledal in mu rekel: »Zahej, podvizaj se in pridi dol, kajti danes moram ostati v tvoji hiši.«

⁶In ta je pohitel in prišel dol ter ga radostno sprejel.

⁷In ko so to videli, so vsi godrnjali, rekoč: »Ta je odšel, da bi bil gost pri človeku, ki je grešnik.«

⁸Zahej pa je vstal in rekel Gospodu: »Glej, Gospod, polovico svojih dobrin dam revnim in če sem po krivem obtožen, da sem karkoli vzel od kateregakoli človeka, mu štirikratno povrnem.«

⁹Jezus pa mu je rekel: »Ta dan je prišla k tej hiši rešitev duše, glede na to, da je tudi on Abrahamov sin.

¹⁰Kajti Sin človekov je prišel, da poišče in da reši to, kar je bilo izgubljeno.«

¹¹In medtem ko so slišali te stvari, je dodal in povedal prispodobo, kajti bil je blizu Jeruzalema in ker so mislili, da naj bi se Božje kraljestvo prikazalo takoj.

¹²Rekel je torej: »Neki visoki plemič je odšel v daljno deželo, da prejme zase kraljestvo in da se vrne.

¹³§ In poklical je svojih deset služabnikov ter jim razdelil deset funtov in jim rekel: ›Zaposlite se s trgovanjem, dokler ne pridem.‹

¹⁴Toda njegovi državljani so ga sovražili in za njim poslali sporočilo, rekoč: ›Nočemo, da bi ta človek zavladal nad nami.‹

¹⁵Pripetilo pa se je, ko se je vrnil, da je prejel kraljestvo. Potem je ukazal, naj te služabnike, ki jim je dal denar, pokličejo k njemu, da lahko izve, koliko je vsak človek pridobil s trgovanjem.

¹⁶Potem je prišel prvi, rekoč: ›Gospodar, tvoj funt je pridobil deset funtov.‹

¹⁷Rekel mu je: ›V redu, ti dobri služabnik, ker si bil zvest v zelo majhnem, imej oblast nad desetimi mesti.‹

¹⁸In prišel je drugi, rekoč: ›Gospod, tvoj funt je pridobil pet funtov.‹

¹⁹In tudi njemu je rekel podobno: ›Tudi ti bodi nad petimi mesti.‹

²⁰In prišel je še en, rekoč: ›Gospod, glej, tukaj je tvoj funt, ki sem ga hranil v prtiču,

²¹kajti bal sem se te, ker si strog človek; jemlješ to, česar nisi položil in žanješ to, česar nisi posejal.‹

²²On pa mu reče: ›Po tvojih lastnih ustih te bom sodil, ti zlobni služabnik. Vedel si, da sem bil strog človek, ki jemljem to, česar nisem položil in žanjem to, česar nisem posejal.

²³Zakaj torej mojega denarja nisi dal v banko, da bi lahko ob svojem prihodu svojo lastnino zahteval z obrestmi?‹

²⁴In rekel je tem, ki so stali poleg: ›Vzemite od njega funt in ga dajte tistemu, ki ima deset funtov.‹

²⁵(Oni pa so mu rekli: ›Gospod, ta ima deset funtov.‹)

²⁶Kajti povem vam: ›Da se bo vsakemu, ki ima, dalo; od tistega, ki nima, pa se bo odvzelo celó to, kar ima.‹

²⁷Toda tiste moje sovražnike, ki niso hoteli, da bi jim jaz vladal, privedite sèm in jih pokončajte pred menoj.‹«

²⁸In ko je tako govoril, je šel pred njimi ter se vzpenjal v Jeruzalem.

²⁹Pripetilo pa se je, ko je prišel blizu Bétfage in Betanije, pri gori, ki se imenuje Oljska gora, [da] je poslal dva izmed svojih učencev,

³⁰rekoč: »Pojdita v vas nasproti vama, v kateri bosta ob svojem vstopu našla privezano žrebe, na katerem človek še nikoli ni sedel. Odvežita ga in ga privedita sèm.

³¹Če pa vaju katerikoli človek vpraša: ›Zakaj ga odvezujeta?‹ mu recita takole: ›Ker ga potrebuje Gospod.‹«

³²In onadva, ki sta bila poslana, sta šla svojo pot in našla tako, kakor jima je povedal.

³³In ko sta odvezovala žrebe, so jima lastniki le-tega rekli: »Zakaj odvezujeta žrebe?«

³⁴Onadva pa sta rekla: »Gospod ga potrebuje.«

³⁵In privedla sta ga k Jezusu in svoje obleke vrgla na žrebe ter nanj posadila Jezusa.

³⁶In ko je šel, so na pot razgrinjali svoja oblačila.

³⁷Ko je prišel blizu, torej celó k pobočju Oljske gore, se je celotna množica učencev začela veseliti in z močnim glasom hvaliti Boga za vsa mogočna dela, ki so jih videli,

³⁸rekoč: »Blagoslovljen naj bo Kralj, ki prihaja v imenu Gospodovem. V nebesih mir in slava na višavah.«

³⁹Nekaj farizejev izmed množice pa mu je reklo: »Učitelj, oštej svoje učence.«

⁴⁰In odgovoril jim je in jim rekel: »Povem vam, da če bi ti molčali, bodo takoj kamni zavpili.«

⁴¹Ko pa je prišel bliže, je zagledal mesto ter se razjokal nad njim,

⁴²rekoč: »Če bi ti spoznalo, celó ti, vsaj na ta tvoj dan, stvari, ki pripadajo tvojemu miru! Toda sedaj so skrite pred tvojimi očmi.

⁴³Kajti nadte bodo prišli dnevi, ko bodo tvoji sovražniki okoli tebe nasuli okope in te obkolili in te stiskali na vsaki strani

⁴⁴in zravnali te bodo z zemljo in tvoje otroke v tebi; in v tebi ne bodo pustili enega kamna na drugem, ker nisi spoznalo časa svojega obiskanja.«

⁴⁵§ In odšel je v tempelj ter začel izganjati te, ki so v njem prodajali in te, ki so kupovali,

⁴⁶rekoč jim: »Pisano je: ›Moja hiša je hiša molitve,‹ toda vi ste jo naredili za brlog razbojnikov.«

⁴⁷In vsak dan je učil v templju. Toda visoki duhovniki in pisarji in vodje ljudstva so si prizadevali, da ga pokončajo,

⁴⁸pa niso mogli najti, kaj bi lahko storili, kajti vsi ljudje so ga zelo pozorno poslušali.

Luka 19

¹In pride v Jeriho in gre skozi mesto.

²In glej, mož, po imenu Zahej, in ta je bil višji cestninarjev in je bil bogat,

³in rad bi bil videl Jezusa, kdo da je, pa ni ga mogel spričo množice, ker je bil majhne postave.

⁴In poteče naprej in spleza na murvovo smokvo, da bi ga videl, ker je imel tod mimo iti.

⁵In Jezus, ko pride na to mesto, se ozre gori ter mu reče: Zahej, pojdi hitro doli! kajti danes moram ostati v tvoji hiši.

⁶In hitro zleze doli in ga radosten sprejme.

⁷In ko to vidijo, godrnjajo vsi, govoreč: K človeku grešniku gre gostovat!

⁸Pristopi pa Zahej in reče Gospodu: Glej, polovico premoženja svojega, Gospod, dajem ubogim, in če sem koga kaj ukanil, povrnem mu četverno.

⁹Jezus pa mu reče: Danes je prišlo zveličanje tej hiši, ker je tudi ta sin Abrahamov.

¹⁰Sin človekov je namreč prišel iskat in zveličat, kar se je bilo izgubilo.

¹¹Ko so pa to poslušali, pristavi in jim pove priliko, zato ker je bil blizu Jeruzalema in so mislili, da se zdajci prikaže kraljestvo Božje.

¹²Reče torej: Človek imenitnega rodu je šel v daljno deželo, da prejme zase kraljevo oblast in se zopet vrne.

¹³In pokliče deset hlapcev svojih ter jim da deset mošenj in jim reče: Kupčujte, dokler se ne vrnem.

¹⁴Meščani njegovi so ga pa sovražili, ter pošljejo poslance za njim in sporoče: Nočemo, da bi nam ta kraljeval.

¹⁵In zgodi se, ko je bil kraljevo oblast prejel in se je vrnil, da veli, naj mu pokličejo tiste hlapce, ki jim je bil dal srebra, da bi zvedel, kaj je kdo prikupčeval.

¹⁶In pride prvi in reče: Gospod, mošnja tvoja je pridobila deset mošenj.

¹⁷In reče mu: Dobro, vrli hlapec! ker si bil v najmanjšem zvest, imej oblast nad desetimi mesti.

¹⁸In pride drugi, rekoč: Gospod, mošnja tvoja je napravila pet mošenj.

¹⁹In tudi temu reče: Tudi ti bodi nad petimi mesti!

²⁰In drugi pride in reče: Gospod, glej, tu je mošnja tvoja, ki sem jo imel v prtu spravljeno.

²¹Kajti bal sem se te, ker si oster človek: jemlješ, česar nisi položil, in žanješ, česar nisi posejal.

²²Pa mu reče: Po tvojih besedah te bom sodil, hudobni hlapec! Vedel si, da sem oster človek in jemljem, česar nisem položil, in žanjem, česar nisem posejal:

²³zakaj torej nisi dal srebra mojega v menjalnico? In jaz bi ga bil ob prihodu svojem prejel z obrestmi!

²⁴In reče zraven stoječim: Vzemite mu mošnjo in dajte tistemu, ki ima deset mošenj.

²⁵In mu reko: Gospod, saj jih ima deset.

²⁶Pravim vam, da vsakemu, kdor ima, se bo dalo, a kdor nima, se mu vzame tudi to, kar ima.

²⁷A tiste sovražnike moje, ki niso hoteli, da bi jim kraljeval, pripeljite sem in jih posekajte pred menoj.

²⁸In ko je to povedal, se odpravi naprej, gredoč gori v Jeruzalem.

²⁹In zgodi se, ko se približa Betfagi in Betaniji pri gori, ki se imenuje Oljska, da pošlje dva izmed učencev svojih,

³⁰rekoč: Pojdite v vas, ki je nasproti, v kateri, ko vnideta, najdeta žrebe privezano, na katero ni še nikoli noben človek sedel: odvežita ga in pripeljita sem.

³¹In če vaju kdo vpraša: Zakaj ga odvezujeta? povejta mu tako: Gospod ga potrebuje.

³²In poslanca odideta in najdeta, kakor jima je bil rekel.

³³Ko pa žrebe odvezujeta, jima reko gospodarji njegovi: Kaj odvezujeta žrebe?

³⁴Ona pa rečeta: Gospod ga potrebuje.

³⁵In pripeljeta ga k Jezusu; in polože svoja oblačila na žrebe ter posade nanje Jezusa.

³⁶Ko pa jezdi, pogrinjajo svoja oblačila na pot.

³⁷In ko se že bliža pobrežju Oljske gore, začne vsa množica učencev radostna Boga hvaliti z močnim glasom za vse čudeže, ki so jih videli,

³⁸govoreč: Blagoslovljen kralj, ki prihaja v imenu Gospodovem! Mir na nebu in slava na višavah!

³⁹In nekateri farizeji izmed množice mu reko: Učenik, posvari učence svoje!

⁴⁰In odgovori in jim reče: Pravim vam, če ti umolknejo, vpilo bo kamenje.

⁴¹In ko se približa in ugleda mesto, se razjoka nad njim

⁴²in reče: Ko bi pač tudi ti spoznalo, vsaj v ta dan svoj, kaj je za mir tvoj! Ali sedaj je skrito očem tvojim!

⁴³Kajti pridejo nate dnevi, ko te obdado sovražniki tvoji z nasipom in te bodo oblegali in stiskali od vseh strani;

⁴⁴in ob tla razbijejo tebe in otroke tvoje v tebi, in ne kamena na kamenu ne puste v tebi, zato ker nisi spoznalo časa, v katerem si bilo obiskano.

⁴⁵In ko pride v tempelj, začne izganjati tiste, ki so v njem prodajali,

⁴⁶rekoč jim: Pisano je: Dom moj je dom molitve, a vi ste naredili iz njega jamo razbojniško.

⁴⁷In učil je vsak dan v templju; a višji duhovniki in pismarji in prvaki ljudstva so iskali, da bi ga pogubili,

⁴⁸pa niso našli, kaj bi mu storili: zakaj vse ljudstvo se ga je oklepalo, poslušajoč ga.