Job 5 Primerjava: Slovenski KJV vs Chraska

Job 5

¹»Sedaj kliči, če bo tam kdorkoli, ki ti bo odgovoril. H kateremu izmed svetih se boš obrnil?

²§ Kajti bes ubija nespametnega človeka in zavist ubija neumnega.

³Videl sem nespametnega, da se ukoreninja, toda nenadoma sem preklel njegovo prebivališče.

⁴Njegovi otroci so daleč od varnosti in zdrobljeni so pri velikih vratih niti tam ni nikogar, da jih osvobodi.

⁵§ Katerega žetev pojedo lačni in jo pobirajo celo iz trnja in ropar požira njihovo imetje.

⁶Čeprav stiska ne prihaja iz prahu niti težava ne poganja iz tal,

⁷§ vendar je človek rojen za stisko, kakor iskrice letijo navzgor.

⁸Iskal bi Boga in Bogu bi izročil svojo zadevo,

⁹ki dela velike stvari in nedoumljive, čudovite stvari brez števila,

¹⁰ki daje dež na zemljo in vode pošilja na polja,

¹¹da tiste, ki so nizki, postavi visoko; da bi tisti, ki žalujejo, lahko bili povišani do varnosti.

¹²On razočara naklepe prebrisanega, tako da njihove roke ne morejo opravljati svoje podjetnosti.

¹³Modre jemlje v njihovi prebrisanosti in nasvet kljubovalnega je naglo izvršen.

¹⁴Srečajo se s temo podnevi in tipajo opoldan kakor ponoči.

¹⁵Toda on rešuje ubogega pred mečem, pred njihovimi usti in pred roko mogočnih.

¹⁶Tako ima ubogi upanje in krivičnost ustavlja svoja usta.

¹⁷Glej, srečen je človek, ki ga Bog graja, zatorej ne preziraj karanja Vsemogočnega.

¹⁸Kajti on dela rane in jih povezuje, on ranja in njegove roke ozdravljajo.

¹⁹Osvobodil te bo v šestih težavah. Da, v sedmi se te nobeno zlo ne bo dotaknilo.

²⁰V lakoti te bo odkupil pred smrtjo in v vojni pred močjo meča.

²¹Skrit boš pred bičanjem jezika niti se ne boš bal uničenja, kadar to prihaja.

²²Ob uničenju in lakoti se boš smejal niti se ne boš bal zemeljskih zveri.

²³Kajti v zavezi boš s kamni polja in poljske zveri bodo v miru s teboj.

²⁴Vedel boš, da bo tvoj šotor v miru in obiskal boš svoje prebivališče in ne boš grešil.

²⁵Vedel boš tudi, da bo tvojega semena veliko in tvojega potomstva kakor trave zemlje.

²⁶K svojemu grobu boš prišel v polni starosti, podobno kakor kopica žita prihaja v svojem obdobju.

²⁷Glej to, mi smo to preiskali, tako je to. Poslušaj to in spoznaj to v svoje dobro.«

Job 5

¹Kliči, pravim! Je li kdo, ki ti odgovori? in h kateremu iz svetnikov se obrneš?

²Kajti neumneža umori srd, in bedaka ubije goreča jeza.

³Sam sem videl neumneža, da se je ukoreninjeval, a precej sem proklel prebivališče njegovo.

⁴Daleč so ostali otroci njegovi od sreče in poteptani so bili med vrati, in nikogar ni bilo, ki bi jih bil rešil;

⁵njegovo žetev je pojedel lačnež, celó iz trnjeve ograje jo je pobral, in po imetju njegovem so hlastali žejni.

⁶Kajti nesreča ne prihaja iz prahu, in iz zemlje ne poganja nadloga,

⁷ampak človek se rodi za nadlogo, kakor iskre letajo kvišku.

⁸Jaz pa, do Boga mogočnega bi se proseč obrnil in poročil pravdo svojo Bogu,

⁹ki nareja reči velike, da jih ni doumeti, čudna dela brez števila;

¹⁰ki daje dežja na površje zemlje in vode pošilja na površino poljan,

¹¹da bi postavil ponižne v višavo in da se žalostni povzdignejo v srečo.

¹²On uničuje zvijačnih naklepe, da njih roke ne morejo izvršiti, kar so začeli.

¹³On zasačuje modre v njih lastni zvijači, in premetencev namera se izvrne.

¹⁴Po dnevi nalete na temo in opoldne tavajo kakor po noči.

¹⁵On rešuje potrebnega od meča, ki gre iz njih ust, in iz pesti mogočneža.

¹⁶In tako vzklije ubožcu upanje, in nepravičnost mora stisniti usta svoja.

¹⁷Glej, blagor možu, ki ga Bog strahuje! Zato ne zaničuj kazni Vsegamogočnega.

¹⁸Kajti on napravi rano, pa jo tudi obveže, udari, a roke njegove zacelijo.

¹⁹Iz šestih stisk te otme, tudi v sedmerih se te ne dotakne nesreča.

²⁰V lakoti te odreši smrti in v vojski oblasti meča.

²¹Skrit boš biču jezika in ne boš se bal pustošenja, kadar pride.

²²Pustošenju in draginji se boš smejal in zverin zemlje se ne boš bal,

²³kajti zavezo boš imel s kamenjem na polju, in zverina poljska se bo prijateljila s teboj.

²⁴In spoznaš, da ima mir šator tvoj, in če pogledaš bivališče svoje, ne pogrešiš ničesar.

²⁵Vedel boš tudi, da bo semena tvojega veliko in potomcev tvojih kakor trave zemeljske.

²⁶Čvrst bodeš, še ko pojdeš v grob, kakor kopica snopja, ko se spravlja ob svojem času.

²⁷Glej, to smo preiskovali, tako je; poslušaj to in dobro pomni!