Job 4 Primerjava: Slovenski KJV vs Chraska

Job 4

¹Potem je Elifáz Temánec odgovoril in rekel:

²»Če se poskušamo posvetovati s teboj, ali boš užaloščen? Toda kdo se lahko vzdrži pred govorjenjem?

³Glej, mnoge si poučeval in okrepil si šibke roke.

⁴Tvoje besede so podpirale tistega, ki je padal in krepil si slabotna kolena.

⁵Toda sedaj je to prišlo nadte in ti slabiš; dotika se te in si zaskrbljen.

⁶Mar ni to tvoj strah, tvoje zaupanje, tvoje upanje in poštenost tvojih poti?

⁷Spomni se, prosim te, kdo se je kdajkoli pogubil, pa je bil nedolžen? Ali kje so bili pravični odsekani?

⁸Celo kakor sem jaz videl, tisti, ki orjejo krivičnost in sejejo zlobnost, isto [tudi] požanjejo.

⁹Z Božjim udarcem umrejo in z dihom njegovih nosnic so použiti.

¹⁰Rjovenje leva, glas krutega leva in zobje mladih levov so zlomljeni.

¹¹Star lev gine zaradi pomanjkanja plena, mladiči arogantnega leva pa so razkropljeni naokoli.

¹²Torej stvar je bila na skrivnem privedena k meni in moje uho je nekaj tega sprejelo.

¹³V mislih od nočnih videnj, ko na človeka pade globoko spanje,

¹⁴je strah prišel nadme in trepetanje, kar je vsem mojim kostem povzročilo, da so se tresle.

¹⁵Potem je duh zdrsnil mimo mojega obraza, dlake mojega mesa so se naježile.

¹⁶Ta je mirno stal, toda nisem mogel razločiti njegove oblike. Podoba je bila pred mojimi očmi, tam je bila tišina in zaslišal sem glas, rekoč:

¹⁷›Ali bo smrten človek pravičnejši kakor Bog? Ali bo človek čistejši kakor njegov stvarnik?

¹⁸§ Glej, nobenega zaupanja ne polaga v svoje služabnike in njegovi angeli so zadolženi z neumnostjo.

¹⁹Kako veliko manj v tiste, ki prebivajo v ilnatih hišah, katerih temelj je prah, ki so zdrobljene pred moljem?

²⁰Uničeni so od jutra do večera, pogubljajo se na veke, ne da bi se kdorkoli oziral na to.

²¹Mar ni njihova odličnost, ki je v njih, odšla proč? Umirajo, celo brez modrosti.‹«

Job 4

¹In odgovori Elifaz Temančan in reče:

²Če poskusimo govoriti s teboj, morda ti bo nadležno? Ali kdo se more zdržati govora?

³Glej, mnoge si učil in trudne roke si krepčal.

⁴Besede tvoje so bodrile omahujoče, in šibeča se kolena si utrjeval.

⁵A ker je sedaj nad tebe prišlo, ti je bridko, in ker je tebe zadelo, si se prestrašil.

⁶Ni li tvoja bogaboječnost upanje tvoje in popolnost potov tvojih nada tvoja?

⁷Spomni se, prosim te, kdo je kdaj poginil nedolžen, kje so zatrli poštenjake?

⁸Kolikor sem videl jaz: tisti, ki orjejo krivico in sejejo nesrečo, jo tudi žanjejo.

⁹Od diha Božjega ginejo, in sapa jeze njegove jih pokončava.

¹⁰Rjovenje leva, glas ljutega leva utihne, in zobje levičevi bodo strti;

¹¹krepek lev pogine, ker nima plena, in levinjina mladina se mora razkropiti.

¹²In mene je skrivoma došla beseda, uho moje je ujelo njeno šepetanje;

¹³v premišljevanju, ki ga sprožijo nočne prikazni, ko trdno spanje objema ljudi:

¹⁴strah me je obšel in trepet, in vse kosti moje so se pretresle;

¹⁵kajti duh je šel mimo mene – vstali so pokoncu lasje telesa mojega.

¹⁶Ustopil se je, a nisem mu spoznal obraza, podoba mi je bila pred očmi, šepet in glas sem začul:

¹⁷„Je li smrtnik pravičen pred Bogom ali mož čist pred Stvarnikom svojim?

¹⁸Glej, hlapcem svojim ne upa in angele svoje lahko okrivi zmote:

¹⁹koliko bolj one, ki prebivajo v ilovih hišah, ki jim je podlaga v prahu, ki jih je lahko zatreti kakor molje!

²⁰Od jutra do večera se stro, in preden kdo opazi, izginejo za vekomaj.

²¹Ni li tako? Ko se jim izdere vrv, ki veže njih šator telesni, umirajo, in to brez modrosti.“