Job 39 Primerjava: Slovenski KJV vs Chraska

Job 39

¹Poznaš čas, ko divje skalne koze kotijo? Mar lahko zaznamuješ kdaj košute povržejo?

²Mar lahko šteješ mesece, ki so jih dopolnile? Ali poznaš čas, ko kotijo?

³Sklonijo se in skotijo svoje mlade, odvržejo svoje bridkosti.

⁴Njihovi mladiči so v dobri naklonjenosti, rastejo z žitom, gredo naprej in se ne vrnejo k njim.

⁵Kdo je divjega osla izpustil na prostost? Ali kdo je odvezal vezi divjega osla?

⁶Čigar hišo sem naredil divjino in jalovo deželo njegova prebivališča?

⁷Zasmehuje mestno množico niti se ne ozira na vpitje voznika.

⁸Razpon gora je njegov pašnik in preiskuje za vsako zeleno stvarjo.

⁹Mar ti bo samorog voljan služiti, ali ostane pri tvojih jaslih?

¹⁰Ali lahko s svojim jermenom zvežeš samoroga v brazdo? Ali bo za teboj branal doline?

¹¹Mu boš zaupal, ker je njegova moč velika? Ali boš svoje trdo delo prepustil njemu?

¹²Mu boš verjel, da bo tvoje seme pripeljal domov in ga zbral v tvoj skedenj?

¹³Daješ pavom čedne peruti? Ali peruti in peresa noju?

¹⁴Ki zapušča svoja jajca na zemlji in jih ogreva v prahu

¹⁵in pozablja, da jih stopalo lahko zdrobi ali da jih divja žival lahko stre.

¹⁶Trda je do svojih malih, kakor da ne bi bili njeni. Brez strahu je, da je njeno trdo delo zaman,

¹⁷ker ji je Bog odrekel modrost niti ji ni podelil razumnosti.

¹⁸Ko se dvigne visoko, zasmehuje konja in njegovega jezdeca.

¹⁹Si ti dal konju moč? Si ti njegov vrat oblekel z grivo?

²⁰§ Ga lahko narediš prestrašenega kakor kobilico? Slava njegovih nosnic je strašna.

²¹Grebe v dolini in se veseli v svoji moči. Gre naprej, da sreča oborožene ljudi.

²²Zasmehuje strah in ni zgrožen niti se pred mečem ne obrača nazaj.

²³Tul za puščice rožlja ob njem, lesketajoča sulica in ščit.

²⁴Tla požira z okrutnostjo in besom. Niti ne verjame, da je to zvok šofarja.

²⁵Med šofarji hrže: ›Hi, hi‹ in od daleč voha bitko, grmenje poveljnikov in bojni krik.

²⁶Mar sokol leti po svoji modrosti in svoje peruti razpenja proti jugu?

²⁷Mar se orlica vzpenja ob tvoji zapovedi in svoje gnezdo dela na višini?

²⁸Prebiva in ostaja na skali, na skalni pečini in trdnem kraju.

²⁹Od tam si išče plen in njene oči zrejo daleč proč.

³⁰Tudi njeni mladiči srkajo kri. In kjer so umorjeni, tam je ona.«

Job 39

¹Veš li za čas, kdaj rode divje koze v skalah, ali si opazoval, kdaj so košute v porodnih bolečinah?

²Si li preštel njih mesece, katere jim je dopolniti, in veš li čas, kdaj rode?

³kako se zvijajo, mlade svoje izpuščajo, bolečin se oproščajo?

⁴Njih mladiči se ojačujejo, rastó pod milim nebom, jih zapuste in se k njim več ne povrnejo.

⁵Kdo je pustil divjega osla v prostost in vezi njegove kdo je razklenil,

⁶ki sem mu jaz naredil puščavo v hišo in solnato puščo za prebivališče?

⁷Njemu je v smeh mestni hrup, za krik gonjačev se ne meni.

⁸Gleda po gorah, kod je kaj paše, in išče povsod zelenja.

⁹Ali bo hotel divji bivol služiti tebi, bo li prenočeval pri jaslih tvojih?

¹⁰Ga li moreš v jarem vkleniti, da bi delal brazde, ali bo za teboj vlačil brano po dolini?

¹¹Boš li mu zaupal, ker je velika moč njegova, in prepustiš mu li delo svoje?

¹²Moreš se li zanesti nanj, da spravi žetev tvojo in zbere žito na gumnu tvojem?

¹³Veselo fofota nojica s perutjo svojo: a je li je njeno perutje in perje kakor štorkljino?

¹⁴Kajti jajca svoja pušča na zemlji in jih ogreva v prahu,

¹⁵a zabi, da jih utegne noga poteptati in zverina poljska streti.

¹⁶Trdo ravna s svojimi mladiči, kakor da niso njeni, nič je ne skrbi, da se je trudila zaman.

¹⁷Kajti Bog ji je prikratil modrost in razumnosti ji ni podelil.

¹⁸Kadar se vzdigne, da leti, zasmehuje konja in jezdeca.

¹⁹Si li dal konju moč njegovo in mu vrat ogrnil z vihrajočo grivo?

²⁰Naredil si, da skače kakor kobilica? Rezgetanje njegovo je krasno in strašno.

²¹Grebe tla s kopiti, veseli se moči svoje, dirja oborožencem naproti.

²²Posmehuje se bojazni in se ne ustraši, in meču se ne umakne.

²³Nad njim zvenči strelni tulec, bliska se kopje in sulica.

²⁴Silovito jezno dirja naprej in ne da se udržati, ko se zglasi trobenta.

²⁵Kadar zadoni tromba, kliče: huj! in oddaleč že čuje boj, grmeči glas poveljnikov in bojni krik.

²⁶Tvoj li razum napravlja, da se jastreb dviga, razpenja peruti proti poldnevu?

²⁷In zleti li orel visoko na tvoje povelje in postavi v višavi gnezdo svoje?

²⁸V skalah prebiva in gnezdi po pečinah in planinskih vrheh.

²⁹Odondod preži na živež, v daljavo gledajo oči njegove;

³⁰in mladiči njegovi srebajo kri, in kjer je mrtvo truplo, je tudi on.