Job 34 Primerjava: Slovenski KJV vs Chraska

Job 34

¹Nadalje je Elihú odgovoril in rekel:

²»Poslušajte moje besede, oh vi modri možje. Pazljivo mi prisluhnite vi, ki imate spoznanje.

³Kajti uho preizkuša besede, kakor usta okušajo hrano.

⁴Izberimo si sodbo. Naj med seboj spoznamo, kaj je dobro.

⁵Kajti Job je rekel: ›Jaz sem pravičen in Bog je odvzel mojo sodbo.

⁶Mar naj bi lagal zoper svojo pravico? Moja rana je nezaceljiva, brez prestopka.‹

⁷Kateri človek je podoben Jobu, ki norčevanje pije kakor vodo?

⁸Ki gre v družbo z delavci krivičnosti in hodi z zlobneži?

⁹Kajti rekel je: ›Nič ne koristi človeku, da bi se razveseljeval z Bogom.‹

¹⁰Zato mi prisluhnite vi, možje razumevanja. Daleč naj bo od Boga, da bi počel zlobnost in od Vsemogočnega, da bi zagrešil krivičnost.

¹¹Kajti delo človeka bo povrnil k sebi in vsakemu človeku povzroči, da najde glede na njegove poti.

¹²Da, Bog zagotovo ne bo počel zlobno niti Vsemogočni ne bo izkrivil sodbe.

¹³Kdo mu je dal zadolžitev nad zemljo? Ali kdo je postavil celoten zemeljski [krog]?

¹⁴Če svoje srce naravna na človeka, če k sebi zbere njegovega duha in njegov dih,

¹⁵bo vse meso skupaj umrlo in človek se bo ponovno vrnil v prah.

¹⁶Če imaš sedaj razumevanje, poslušaj to, prisluhni glasu mojih besed.

¹⁷Mar bo torej vladal tisti, ki sovraži pravico? Boš obsodil tistega, ki je najbolj pravičen?

¹⁸Mar je primerno kralju reči: ›Ti si zloben?‹ In princem: ›Vi ste brezbožni?‹

¹⁹Kako veliko manj tistemu, ki ne sprejema oseb od princev niti se ne ozira na bogatega bolj kakor na ubogega? Kajti vsi ti so delo njegovih rok.

²⁰V trenutku bodo umrli in ljudstvo bo zaskrbljeno ob polnoči in preminilo. Mogočen bo odvzet brez roke.

²¹Kajti njegove oči so na človekovih poteh in vidi vsa njegova ravnanja.

²²Ni teme niti smrtne sence, kjer bi se lahko skrili delavci krivičnosti.

²³Kajti na človeka ne bo položil več kakor pravico, da bi ta vstopil na sodbo z Bogom.

²⁴Na koščke bo razbil mogočne može brez števila in druge postavil namesto njih.

²⁵Torej pozna njihova dela in jih prevrača v noči, tako da so uničena.

²⁶Udarja jih kakor zlobneže v odprtem pogledu drugih,

²⁷ker so se obrnili proč od njega in niso hoteli preudariti nobene izmed njegovih poti,

²⁸tako da so vpitju ubogega povzročili, da pride k njemu in on sliši vpitje prizadetega.

²⁹Ko daje spokojnost, kdo potem lahko dela težavo? In ko skrije svoj obraz, kdo ga potem lahko gleda? Bodisi je to storjeno zoper narod ali samo zoper človeka,

³⁰da hinavec ne kraljuje, da ne bi bilo ljudstvo ujeto v zanko.

³¹Zagotovo je primerno, da bi bilo Bogu rečeno: ›Nosil sem kaznovanje, ne bom več napačno počel.

³²Tega, česar ne vidim, me uči. Če sem storil krivičnost, je ne bom več počel.

³³Mar bo to glede na tvoj um? On bo to poplačal, bodisi ali odkloniš ali izbereš, in ne jaz. Zato govori, kar veš.

³⁴Naj mi možje razumevanja povedo in naj mi moder mož prisluhne.‹

³⁵Job je govoril brez spoznanja in njegove besede so bile brez modrosti.

³⁶Moja želja je, da bi bil Job lahko preizkušen do konca zaradi svojih odgovorov zlobnežem.

³⁷Kajti svojemu grehu dodaja upor, s svojimi rokami ploska med nami in svoje besede pomnožuje zoper Boga.«

Job 34

¹Še izpregovori Elihu in reče:

²Poslušajte, modrijani, besede moje, in veščaki, naklonite mi posluh!

³Kajti uho presoja besede kakor grlo okus jedi.

⁴Izvolímo zase, kar je prav, spoznajmo med seboj, kar je dobro!

⁵Kajti Job je rekel: „Pravičen sem, in Bog mogočni mi je vzel pravico mojo.

⁶Vkljub svoji pravici veljam za lažnika; rana moja je nezaceljiva, dasi sem brez prestopka.“

⁷Kje je mož kakor Job, ki pije roganje kakor vodo

⁸in s hudodelniki hodi v družbi in občuje z brezbožnimi ljudmi?

⁹Zakaj dejal je: Nič ne hasni možu, če rad občuje z Bogom!

¹⁰Zato me poslušajte, možje razumni! Daleč bodi krivičnost od Boga silnega in od Vsemogočnega nepravičnost!

¹¹Toda dejanje človekovo mu povrača in dela, da se mu godi po tem, kakor je živel.

¹²Da zares, Bog mogočni ne ravna krivično in Vsemogočni ne skrivi pravice.

¹³Kdo mu je poveril zemljo? in kdo je postavil ves zemeljski krog?

¹⁴Ako bi srce obrnil le na sebe, duha svojega in svoj dih potegnil nase,

¹⁵vse meso bi hkratu pomrlo in človek bi se povrnil v prah.

¹⁶Ako si torej pameten, poslušaj to, čuj besed mojih glas!

¹⁷More li tudi vladati, kdor sovraži pravico? ali hočeš obsoditi Njega, ki je pravičen in mogočen?

¹⁸Sme se li reči kralju: Belijal! plemenitnikom: Brezbožniki!?

¹⁹Koliko manj Njemu, ki se ne ozira na veljavo knezov in bogatina ne ceni više nego siromaka! Kajti vsi so rok Njegovih delo.

²⁰V trenotku umirajo, kar sredi noči se pretrese ljudstvo in premine, in mogočne odpravljajo brez roke človeške.

²¹Kajti oči Njegove so obrnjene na poti človekove in vidi vse korake njegove.

²²Ni teme, ni smrtne sence, da bi se v njej skrili, ki delajo krivico.

²³Ker ni Mu treba dolgo opazovati človeka, da bi prišel pred Boga mogočnega na sodbo.

²⁴On pokončava mogočneže brez preiskovanja in stavi druge na njih mesto.

²⁵Tako pozna njih dejanja, in podere jih po noči, da so strti.

²⁶Tepe jih kakor hudodelnike na očitnem mestu,

²⁷zato ker so vstran stopili, ne hoteč hoditi za Njim, in se niso menili za nobenega potov Njegovih

²⁸in so storili, da je k Njemu doletelo vpitje ubožcev, da je slišal trpinov krik.

²⁹Ko On dodeli mir, kdo obsodi? in skriva li obličje svoje, kdo Ga more videti? Bodisi narod ali poedinec, vse enako vodi,

³⁰da ne bi vladal človek bogapozabni, da nihče ne bo v zanko ljudstvu.

³¹Kajti rekel li je Job Bogu mogočnemu: „Trpim kazen, ne bom več napačno delal.

³²Česar ne vidim, pokaži mi ti; ako sem krivico storil, ne storim je več“?

³³Mar naj povrača po tvoji misli? Saj si zavrgel plačilo Njegovo; zato moraš voliti ti, in ne jaz. Govóri torej, kar veš!

³⁴Možje razumni mi poreko in moder mož, ki me čuje:

³⁵Job ne govori s spoznanjem in besede njegove so brez razsodnosti.

³⁶Ah, da bi bil Job zopet in zopet izkušan zaradi svojih odgovorov po načinu krivičnikov!

³⁷Zakaj grehu svojemu še prideva prestopek, ploska med nami zasmehljivo z rokami in množi besede zoper Boga mogočnega.