Job 27 Primerjava: Slovenski KJV vs Chraska

Job 27

¹Poleg tega je Job nadaljeval svojo prispodobo in rekel:

²»Kakor Bog živi, ki je odvzel mojo sodbo in Vsemogočni, ki je nadlegoval mojo dušo;

³ves čas je moj dih v meni in Božji duh je v mojih nosnicah;

⁴moje ustnice ne bodo govorile zlobnosti niti moj jezik ne bo izrekel prevare.

⁵Bog ne daj, da bi vas opravičil. Dokler ne umrem, svoje neokrnjenosti ne bom odstranil od sebe.

⁶Svojo pravičnost trdno držim in je ne bom izpustil. Moje srce me ne bo grajalo, tako dolgo, dokler živim.

⁷Naj bo moj sovražnik kakor zlobnež in kdor se dviguje zoper mene kakor nepravičnež.

⁸§ Kajti kaj je upanje hinavca, čeprav on pleni, medtem ko Bog odvzema njegovo dušo?

⁹Mar bo Bog slišal njegov jok, ko nadenj pride stiska?

¹⁰Mar se bo razveseljeval v Vsemogočnem? Mar bo vedno klical k Bogu?

¹¹Učil te bom z Božjo roko. Tega, kar je z Vsemogočnim, ne bom prikrival.

¹²Glejte, vi vsi ste to videli, zakaj ste potem vsi skupaj tako prazni?

¹³To je delež zlobnega moža z Bogom in dediščina zatiralcev, ki jo bodo prejeli od Vsemogočnega.

¹⁴Če bodo njegovi otroci pomnoženi, je to za meč in njegovo potomstvo ne bo nasičeno s kruhom.

¹⁵Tisti, ki preostanejo od njega, bodo pokopani v smrt in njegove vdove ne bodo jokale.

¹⁶Čeprav kopiči srebra kakor prahu in si pripravlja oblačila kakor iz ila,

¹⁷to lahko pripravlja, toda pravični si bo to nadel in nedolžni bo razdelil srebro.

¹⁸Svojo hišo gradi kakor molj in kakor šotor, ki ga postavlja čuvaj.

¹⁹Bogataš se bo ulegel, toda ne bo zbran, odpira svoje oči in ga ni.

²⁰Strahote ga zgrabijo kakor vode, vihar ga ukrade v noči.

²¹Vzhodnik ga odnaša proč in on odhaja; kakor vihar ga vrže iz njegovega kraja.

²²Kajti Bog bo vrgel nanj in ne bo prizanesel, želel bo pobegniti iz njegove roke.

²³Ljudje bodo s svojimi rokami ploskali nad njim in ga izžvižgali iz njegovega kraja.

Job 27

¹In Job je nadaljeval govor svoj in rekel:

²Kakor res živi Bog silni, ki mi je odvzel pravico, in Vsegamogočni, ki žali dušo mojo

³(kajti življenje moje je še v meni in duh Božji v nosnicah mojih):

⁴ustne moje ne govore krivičnega in jezik moj ne izreče prevare!

⁵Vam nikakor ne priznam pravičnosti; dokler ne umrem, ne dam si vzeti brezmadežnosti svoje.

⁶Pravičnosti svoje se držim in je ne pustim; srce mi ne očita ne enega mojih dni.

⁷Sovražnik moj naj se pokaže kot brezbožnik, in kdor se stavi zoper mene, kakor krivičnik.

⁸Kajti kaj je bogapozabnikova nada, če mu Bog prestriže življenje in vzame dušo?

⁹Bo li Bog mogočni slišal njegovo vpitje, ko pride stiska nadenj?

¹⁰More se li veseliti Vsemogočnega in klicati Boga vsakteri čas?

¹¹Naj vas poučim o roki Boga silnega; kar je pri Vsegamogočnem, nočem utajiti.

¹²Glejte, sami ste to vsi videli, zakaj torej blebetate ničevo?

¹³To je delež krivičnega človeka pri Bogu mogočnem in silovitnikov dediščina, ki jo dobivajo od Vsemogočnega:

¹⁴Ko se mu množe otroci, množe se za meč, in potomci njegovi nimajo kruha dositega.

¹⁵Kar preostane njegovih, bodo pokopani v pomoru, in vdove njegove ne bodo žalovale.

¹⁶Ako si nakopiči srebra kakor prahu in si oblačil oskrbi kakor blata:

¹⁷pripravi si jih, a pravičnik jih bo oblekel, in nedolžni si med seboj razdele srebro.

¹⁸Zida si hišo, ki je kakor moljava in kakor koča, ki si jo napravi čuvaj.

¹⁹Bogat gre spat, a ne leže v drugič, odpre oči, in ni ga več.

²⁰Grozote ga dohite kakor voda, po noči ga ugrabi vihar.

²¹Vzhodni veter ga vzame, da odide, in ga odnese z mesta njegovega.

²²In Bog bo lučal vanj brez prizanašanja, roki Njegovi zaman bo poskušal ubežati.

²³Ploskali bodo nad njim z rokami in izžvižgajo ga z mesta njegovega.