Job 15 Primerjava: Slovenski KJV vs Chraska

Job 15

¹Potem je odgovoril Elifáz Temánec in rekel:

²»Mar naj moder človek izreka prazno znanje in svoj trebuh napolnjuje z vzhodnikom?

³Mar naj razpravlja z nekoristnim govorjenjem? Ali z govori, s katerimi ne more storiti ničesar dobrega?

⁴Da, ti zametuješ strah in zadržuješ molitev pred Bogom.

⁵Kajti tvoja usta izrekajo tvojo krivičnost in ti izbiraš jezik prebrisanega.

⁶Tvoja lastna usta te obsojajo in ne jaz. Da, tvoje lastne ustnice pričujejo zoper tebe.

⁷Mar si ti prvi človek, ki je bil rojen? Ali si bil narejen pred hribi?

⁸Mar si slišal Božjo skrivnost? In ali sebi zadržuješ modrost?

⁹Kaj ti veš, kar mi ne vemo? Kaj razumeš, česar ni v nas?

¹⁰Z nami so sivolasi in zelo stari možje, precej starejši od tvojega očeta.

¹¹§ Ali so Božje tolažbe zate majhne? Je s teboj kakršnakoli skrita stvar?

¹²Zakaj te tvoje srce odnaša? In ob čem tvoje oči mežikajo,

¹³da svojega duha obračaš zoper Boga in takšnim besedam dopuščaš iziti iz svojih ust?

¹⁴Kaj je človek, da bi bil čist? In ta, ki je rojen iz ženske, da bi bil pravičen?

¹⁵Glej, zaupanja ne polaga v svoje svete. Da, nebo ni čisto v njegovem pogledu.

¹⁶Kako mnogo bolj gnusen in umazan je človek, ki pije krivičnost kakor vodo?

¹⁷Pokazal ti bom, poslušaj me. To, kar sem videl, bom oznanil.

¹⁸To, kar so modri možje povedali od svojih očetov in tega niso skrili,

¹⁹katerim samim je bila dana zemlja in noben tujec ni šel med njimi.

²⁰Zloben človek se muči z bolečino vse svoje dni in število let je skrito zatiralcu.

²¹Grozen zvok je v njegovih ušesih. V uspevanju bo nadenj prišel uničevalec.

²²Ne verjame, da se bo vrnil iz teme in meč čaka nanj.

²³Naokoli tava za kruhom, rekoč: ›Kje je?‹ Ve, da je ob njegovi roki pripravljen dan teme.

²⁴Stiska in tesnoba ga bosta preplašili. Prevladali bosta zoper njega kakor kralj, pripravljen na bitko.

²⁵Kajti svojo roko izteguje zoper Boga in se krepi zoper Vsemogočnega.

²⁶On steče nadenj, celó na njegov vrat, na debele izbokline njegovih ščitov,

²⁷ker svoj obraz pokriva s svojo mastnostjo in na svojih ledjih nabira sloje tolšče.

²⁸Prebiva v zapuščenih mestih in hišah, ki jih noben človek ne naseljuje, ki so pripravljene, da postanejo ruševine.

²⁹Ne bo bogat, niti se ne bo njegovo imetje nadaljevalo, niti svoje popolnosti na zemlji ne bo podaljšal.

³⁰Iz teme ne bo odšel. Plamen bo posušil njegove mladike in z dihom svojih ust bo odšel proč.

³¹Kdor je zaveden naj ne zaupa v ničnost, kajti ničnost bo njegovo povračilo.

³²Dovršeno bo pred njegovim časom in njegova veja ne bo zelena.

³³Svoje nezrelo grozdje bo otresel kakor trta in svoj cvet bo odvrgel kakor oljka.

³⁴Kajti skupnost hinavcev bo zapuščena in ogenj bo použil šotore podkupovanja.

³⁵Spočenjajo vragolijo in rodijo ničnost in njihov trebuh pripravlja prevaro.«

Job 15

¹Tedaj odgovori Elifaz Temančan in reče:

²Bo li moder mož odgovarjal z vetrovitim znanjem in napihoval notranjščino svojo z vzhodnim vetrom,

³prepirajoč se z govori, ki ničesar ne pospešujejo, in z besedami, s katerimi nič ne koristi?

⁴Res, v nič devaš bogaboječnost in kratiš molitev pred Bogom.

⁵Kajti krivičnost tvoja ti poučuje usta, in voliš govor prekanjencev.

⁶Tvoja usta te obsojajo, ne jaz, in ustne tvoje pričajo zoper tebe.

⁷Si li ti prvi človek, ki se je rodil, ali si bil ustvarjen, preden so bili hribi?

⁸Si li poslušal v tajnem svetu Božjem in zase pokupil vso modrost?

⁹Kaj ti veš, česar mi ne vemo, kaj razumeš, in nam ni znano?

¹⁰Med nami so i osiveli i starčki, številnejših dni nego tvoj oče!

¹¹Ali so ti malovažne tolažitve Božje in pohlevna beseda do tebe ti je li ničvredna?

¹²Kaj ti je ujelo srce in zakaj se iskrijo oči tvoje?

¹³da obračaš zoper Boga mogočnega togoto svojo in take besede bruhaš iz svojih ust?

¹⁴Kaj je smrtnik, da bi bil čist, in rojeni od žene, da bi bil pravičen?

¹⁵Glej, svetnikom svojim ne upa in nebesa niso čista v njegovih očeh!

¹⁶Koliko manj ostudnež in popačenec, mož, ki pije krivico kakor vodo!

¹⁷Naj ti povem, poslušaj me, in kar sem videl, ti bom pripovedoval,

¹⁸kar so modri oznanjali in niso zakrivali, sprejemši to od očetov svojih,

¹⁹ki je njim samim bila izročena dežela in tujec ni prešel sredi njih –:

²⁰Vse svoje žive dni se zvija brezbožnik v mukah in majhno število let je prihranjeno silovitežu.

²¹Groze glas mu doni po ušesih; ko je mir, prihruje naj pogubnik;

²²nima nade, da se vrne iz temine, in namerjen nanj ga čaka meč.

²³Blodi okrog zaradi kruha, govoreč: Kje ga dobim? Ve, da blizu njega je pripravljen dan teme.

²⁴Bridkost in stiska ga plašita, premagujeta ga kakor kralj, ki je pripravljen za naskok.

²⁵Ker je iztegnil roko zoper Boga mogočnega in je prevzetoval proti Vsegamogočnemu,

²⁶zaletaval se je vanj z vzpetim vratom, z debelimi grbami ščitov svojih;

²⁷ker se je obraz njegov pokril z mastjo, na ledjih se mu je nabrala tolšča,

²⁸in prebival je v porušenih mestih, v hišah, v katerih bi se ne bilo smelo stanovati, ki zanje je določeno, da ostanejo v razvalinah:

²⁹zato ne obogati, imetje njegovo ne ostane in posestvo njegovo se ne razširi v deželi.

³⁰Ne uteče iz temine, plamen posuši mladike njegove, in on izgine od diha iz ust Njegovih. –

³¹Naj se ne zanaša na laž, prevaran bo, kajti prevara mu bo v povračilo.

³²Še preden pride dan njegov, se to dopolni, in palmova mladika mu več ne ozeleni;

³³bode kakor trta, ki trebi kislo grozdje svoje, in kakor oljka, ki stresa cvetje svoje.

³⁴Kajti družina bogapozabnikova je nerodovitna, in ogenj pokonča podkupljivčev šator.

³⁵Bogapozabniki nosijo nadlogo, rode krivico, njih srce pripravlja prevaro.