Job 12

¹Job je odgovoril in rekel:

²»Brez dvoma ste vi samo ljudje in modrost bo umrla z vami.

³Toda jaz imam razumevanje prav tako kakor vi. Nisem slabši od vas. Da, kdo ne pozna takšnih stvari, kakor so te?

⁴Jaz sem kakor nekdo, zasmehovan od svojega bližnjega, ki kliče k Bogu in ta mu odgovarja. Pravičen človek je zasmehovan do norčevanja.

⁵§ Kdor je pripravljen, da zdrsne s svojimi stopali, je kakor svetilka, prezirana v mislih tistega, ki je ohol.

⁶Šotori roparjev uspevajo in tisti, ki izzivajo Boga, so varni; v katerih roko Bog obilno prinaša.

⁷Toda vprašaj sedaj živali in te bodo poučile in perjad neba in ti bodo povedale.

⁸Ali govori zemlji in te bo poučila in morske ribe ti bodo oznanile.

⁹Kdo v vsem tem ne spoznava, da je to naredila Gospodova roka?

¹⁰V čigar roki je duša vsake žive stvari in dih vsega človeštva.

¹¹Mar uho ne preizkuša besed? In usta ne okusijo njegove hrane?

¹²S starcem je modrost, in v dolžini dni razumnost.

¹³Z njim je modrost in moč, on ima nasvet in razumevanje.

¹⁴Glej, on poruši in to ne more biti ponovno zgrajeno. On zapre človeka in ne more biti odpiranja.

¹⁵Glej, on zadržuje vode in se posušijo. On jih prav tako pošilja ven in razrijejo zemljo.

¹⁶Z njim je moč in modrost; prevarani in slepar sta njegova.

¹⁷Svetovalce odvede oplenjene in sodnike dela bedake.

¹⁸Kraljem razvezuje vez in njihova ledja opasuje s pasom.

¹⁹§ Prince odvede oplenjene in podira močne.

²⁰Odstranja govor zanesljivih in odvzema razumnost ostarelih.

²¹Na prince izliva zaničevanje in slabi moč močnih.

²²Odkriva globoke stvari teme in na svetlobo prinaša smrtno senco.

²³Povečuje narode in jih uničuje. Razširja narode in jih ponovno vodi v suženjstvo.

²⁴Odvzema srce vodjem ljudstva zemlje in jim povzroča, da tavajo v divjini, kjer ni poti.

²⁵Tipajo v temi brez svetlobe in on jim povzroča, da se opotekajo kakor pijan človek.

Job 12

¹In Job odgovori in reče:

²Zares, vi sami ste ljudje in z vami bo modrost umrla!

³Tudi jaz imam razum kakor vi, nisem nižji od vas; in kdo bi onega ne vedel?

⁴V posmeh moram biti prijatelju svojemu jaz, ki sem klical k Bogu in mi je odgovarjal, v posmeh sem – pravični, brezmadežni!

⁵Nesreči gre po mnenju lahkoživca preziranje; pripravljeno je tistim, ki jim omahuje noga.

⁶Pokojni ostajajo šatori razbojnikom, in varnost uživajo, kateri dražijo mogočnega Boga, ki nosijo boga v pesti svoji.

⁷Toda vprašaj, prosim, le živino, in nauči te, in ptice nebeške, pa ti povedo,

⁸ali ogovóri zemljo, in te pouči, in ribe morske naj ti pripovedujejo!

⁹Kdo bi ne spoznal iz vsega tega, da je roka Gospodova storila to?

¹⁰V Njegovi roki je duša vsega, kar živi, in duh vseh človeških teles.

¹¹Ali naj ne presoja uho besed kakor grlo okusa jedi?

¹²Pri osivelih je li modrost in dolgost življenja daje li razumnost?

¹³Pri Njem je modrost in moč, Njegov je svet in razumnost!

¹⁴Glej, kar On razdene, se več ne sezida, in kogar On zapre, se mu ne more odpreti.

¹⁵Glej, On zadrži vode, in se posuše, zopet jih izpusti, in razrujejo deželo.

¹⁶Pri Njem je moč in pravo znanje, Njegov je, kdor je varan in kdor vara.

¹⁷Svetovalce vodi oplenjene vstran in sodnike napravlja neumne.

¹⁸Gospostvo kraljev razdira, spone jim pripasuje na ledja.

¹⁹Duhovnike vodi oplenjene vstran in podira močno utrjene.

²⁰Govor jemlje tistim, ki se nanje mnogi zanašajo, in starejšinam jemlje razumnost.

²¹Zaničevanje izliva nad plemenitnike in odpenja pas mogočnežem.

²²On odkriva globoke reči izpod teme in smrtno senco prinaša v luč.

²³On povečava narode in jih uničuje, razmnožuje narode in jih vodi v sužnost.

²⁴On jemlje razum glavarjem narodov zemeljskih in dela, da tavajo po praznoti, ki je brez potov;

²⁵tipljejo po temi brez luči, in On dela, da se opotekajo kakor pijanci.