Hebrejcem 10

¹Kajti postava, ki vsebuje senco dobrih stvari, ki pridejo in ne prave podobe stvari, s temi žrtvami, ki jih leto za letom stalno darujejo, še prišlecev nikoli ne more storiti popolnih.

²Kajti ali takrat ne bi nehali biti darovani? Zato ker ti oboževalci, enkrat očiščeni, naj ne bi imeli nič več zavedanja o grehih.

³Toda s temi daritvami je vsako leto storjen ponoven opomin zaradi grehov.

⁴Kajti ni mogoče, da naj bi kri bikov in kozlov odvzemala grehe.

⁵Zato, ko prihaja na svet, pravi: »Žrtvovanja in daritve nočeš, toda telo si mi pripravil;

⁶v žgalnih daritvah in daritvah za greh nimaš nobenega veselja.

⁷Tedaj sem rekel: ›Glej, prihajam (v zvitku knjige je to zapisano o meni), da izpolnim tvojo voljo, oh Bog.‹«

⁸Še več, ko je rekel: »Žrtve in darovanja in žgalnih daritev ter darovanja za greh nočeš niti nimaš veselja v teh,« ki so darovane po postavi;

⁹§ je potem rekel: »Glej, prihajam, da izpolnim tvojo voljo, oh Bog.« Odpravlja prvo, da lahko vzpostavi drugo.

¹⁰Po tej volji smo z daritvijo telesa Jezusa Kristusa posvečeni enkrat za vselej.

¹¹In vsak duhovnik vsak dan stoji, služi in pogosto daruje iste žrtve, ki nikoli ne morejo odvzeti grehov.

¹²Toda ta človek, potem ko je daroval eno žrtev za grehe na veke, je sédel na Božjo desnico;

¹³in od tega časa naprej čaka, dokler ne bodo njegovi sovražniki narejeni [za] njegovo pručko.

¹⁴Kajti z eno daritvijo je na veke izpopolnil te, ki so posvečeni.

¹⁵O tem nam je priča tudi Sveti Duh; kajti potem ko nam je prej rekel:

¹⁶»To je zaveza, ki jo bom sklenil z njimi po tistih dneh,« govori Gospod, »svoje postave bom položil v njihova srca in v njihove misli jih bom zapisal;

¹⁷in njihovih grehov ter krivičnosti se ne bom več spominjal.«

¹⁸Torej kjer je odpuščanje le-teh, ni več daritve za greh.

¹⁹Ker imamo torej, bratje, hrabrost, da po Jezusovi krvi vstopimo v najsvetejše,

²⁰po novi in živi poti, ki jo je za nas posvetil skozi zagrinjalo, to se pravi svoje meso;

²¹in ker imamo vélikega duhovnika nad Božjo hišo;

²²se približajmo z resničnim srcem, v polni gotovosti vere, ker smo naša srca poškropili pred zlo vestjo in naša telesa umili s čisto vodo.

²³Trdno, brez omahovanja, se držimo veroizpovedi naše vere (ker je zvest on, ki je obljubil)

²⁴in preudarimo drug drugega, da spodbujamo k ljubezni in k dobrim delom.

²⁵Ne zapuščajmo zbiranja nas samih, kakor je navada nekaterih, temveč drug drugega spodbujajmo in [to] toliko bolj, kakor vidite, da se približuje dan.

²⁶Kajti če namerno grešimo, potem ko smo prejeli spoznanje o resnici, za grehe ne ostane nobena žrtev več,

²⁷temveč neizogibno strašno pričakovanje sodbe in ognjene vročine, ki bo požrla nasprotnike.

²⁸Kdor je preziral Mojzesovo postavo, je na osnovi dveh ali treh prič brez usmiljenja umrl.

²⁹Predvidevajte, koliko hujše kazni bo vreden tisti, ki je pod stopalom pomendral Božjega Sina in je štel kri zaveze, s katero je bil posvečen, za nesveto stvar in [to] storil navzlic Duhu milosti?

³⁰Kajti poznamo tistega, ki je rekel: »Maščevanje pripada meni, jaz bom poplačal,« govori Gospod. In ponovno: »Gospod bo sodil svoje ljudi.«

³¹To je strašna stvar, pasti v roke živega Boga.

³²Toda spomnite se prejšnjih dni, v katerih ste, potem ko ste bili razsvetljeni, pretrpeli velik boj stisk;

³³deloma, medtem ko ste bili narejeni [za] predmet zaničevanja, tako z grajami kakor s stiskami, in deloma medtem ko ste postali družabniki teh, ki so bili tega navajeni.

³⁴§ Kajti do mene ste imeli sočutje v mojih vezeh in ste radostno sprejeli plenjenje svojih dobrin, vedoč v sebi, da imate v nebesih boljše in trajno imetje.

³⁵Ne odvrzite torej svoje zaupnosti, ki ima veliko povračilo nagrade.

³⁶Kajti potrebo imate po potrpežljivosti, da potem ko ste storili Božjo voljo, lahko prejmete obljubo.

³⁷Kajti še malo časa in on, ki prihaja, bo prišel in ne bo okleval.

³⁸Torej pravični bo živel iz vere. Toda če se kdorkoli umakne, moja duša nad njim ne bo imela veselja.

³⁹Toda mi nismo od teh, ki se umikajo v pogubo, temveč od teh, ki verujejo v rešitev duše.

Hebrejcem 10

¹Kajti ker ima postava le senco prihodnjih dobrot, ne prave podobe stvari, ne more vsako leto z istimi žrtvami, ki jih neprenehoma darujejo, nikdar popolne storiti teh, ki ž njimi pristopajo.

²Ali bi jih sicer ne nehali darovati, ker bi službo opravljajoči, enkrat očiščeni, več ne imeli zavesti grehov?

³A prav s temi žrtvami se obnovi spomin grehov vsako leto.

⁴Nemogoče je namreč, da bi kri bikov in kozlov odvzemala grehe.

⁵Zato govori Kristus, prihajajoč na svet: „Žrtve in daru nisi hotel, telo pa si mi pripravil;

⁶žgalne daritve in daritve za grehe ti niso bile po volji,

⁷tedaj sem rekel: Glej, prihajam (na čelu knjige je pisano o meni), da izpolnim, o Bog, voljo tvojo“.

⁸Govoreč prej: „Žrtev in darov in žgalnih daritev in daritev za greh“ (ki se vendar darujejo po postavi) „nisi hotel in ti niso bile po volji“,

⁹je rekel dalje: „Glej, prihajam, da izpolnim voljo tvojo“. Prvo odpravlja, da postavi drugo.

¹⁰Na podlagi te volje smo posvečeni po daritvi telesa Jezusa Kristusa enkrat za vselej.

¹¹In vsak duhovnik stoji vsak dan v službi in daruje večkrat iste žrtve, ki nikdar ne morejo odvzeti grehov;

¹²on pa je potem, ko je daroval eno samo žrtev za grehe, sedel za večno na desnico Božjo

¹³in čaka odslej, da bodo sovražniki njegovi položeni za podnožje nogam njegovim.

¹⁴Kajti z eno daritvijo je za večno popolne storil tiste, ki se posvečujejo.

¹⁵Izpričuje nam pa to tudi sveti Duh; ko je bil namreč rekel:

¹⁶„To je zaveza, ki jo bom sklenil ž njim po tistih dneh“, govori Gospod: „Postave svoje dam v njih srca in v njih misli jih zapišem

¹⁷in njih grehov in pregreškov se ne bom spominjal več“.

¹⁸Kjer je pa odpuščenje teh, ni več daritve za grehe.

¹⁹Ker imamo torej, bratje, trdno zaupanje, da nam je prost vhod v svetišče po krvi Jezusovi,

²⁰kateri vhod nam je posvetil kakor novo in živo pot skozi zagrinjalo, to je meso svoje,

²¹in ker imamo duhovnika velikega čez hišo Božjo:

²²pristopimo z resničnim srcem, v popolni gotovosti vere, v srcih pokropljeni in očiščeni slabe vesti

²³in po telesu umiti s čisto vodo. Držimo se izpovedi svojega upanja neomahljivo; kajti zvest je on, ki je obljubil.

²⁴In opazujmo se med seboj, da se izpodbujamo k ljubezni in k dobrim delom;

²⁵in ne opuščajmo zbora svojega, kakor je nekaterim navada, marveč opominjajmo drug drugega, in to tolikanj bolj, kolikor bolj vidite, da se bliža dan Gospodov.

²⁶Ako namreč prostovoljno grešimo, potem ko smo prejeli spoznanje resnice, ni nobene žrtve več za grehe,

²⁷ampak neko strašno pričakovanje sodbe in gorečnost ognja, ki bo ugonabljal nasprotnike.

²⁸Kdor prelomi postavo Mojzesovo, umre brez usmiljenja po izpovedbi dveh ali treh prič:

²⁹koliko hujšo kazen, menite, zasluži, kdor je Sina Božjega teptal in zaničeval kri zaveze, ki je bil ž njo posvečen, in grdil Duha milosti?

³⁰Poznamo namreč njega, ki je rekel: „Moje je maščevanje, jaz bom povračal, govori Gospod“; in zopet: „Gospod bo sodil ljudstvo svoje“.

³¹Strašno je pasti v roke živega Boga!

³²Spominjajte se pa prejšnjih dni, v katerih ste, potem ko ste bili razsvetljeni, prestali mnogi boj trpljenja,

³³zdaj v sramoti in stiski na ogled postavljeni, zdaj tesno združeni ž njimi, ki se jim je enako godilo.

³⁴Kajti tudi z jetniki ste imeli sočutje in rop imetja svojega ste z veseljem trpeli, vedoč, da imate boljše imetje in stalno v nebesih.

³⁵Ne mečite torej od sebe srčne zaupnosti svoje, ki ima veliko plačilo.

³⁶Stanovitnosti vam je namreč potreba, da dobite obljubo, storivši voljo Božjo.

³⁷Kajti „malo, malo še, in pride on, ki ima priti, in ne bo se mudil.

³⁸Pravičnik moj bo pa živel iz vere“, in: „Ako se umakne, duši moji ne bode po volji“.

³⁹Mi pa nismo izmed onih, ki se umikajo in se pogube, temuč ki verujejo in ohranijo dušo.