Hebrejcem 11

¹Vera je torej zagotovilo stvarem, v katere upamo, dokaz nevidnih stvari.

²Kajti po njej so starešine dosegli dober glas.

³Po veri razumemo, da so bili svetovi zasnovani po Božji besedi, tako da stvari, ki so vidne, niso bile narejene iz stvari, ki se kažejo.

⁴Po veri je Abel Bogu daroval odličnejšo žrtev kakor Kajn, s katero je dosegel pričevanje, da je bil pravičen, ker je Bog pričeval o njegovih darovih; in po njih, čeprav mrtev, še vedno govori.

⁵Po veri je bil Henoh prestavljen, da ne bi videl smrti; in ni ga bilo najti, ker ga je Bog prestavil, kajti pred njegovo prestavitvijo je imel to pričevanje, da je ugajal Bogu.

⁶Toda brez vere mu je nemogoče ugajati, kajti kdor prihaja k Bogu, mora verovati, da on je in da je nagrajevalec teh, ki ga marljivo iščejo.

⁷§ Po veri je Noe, ki je bil posvarjen od Boga, o še nevidenih stvareh, prevzet s strahom, pripravil barko za rešitev svoje hiše, po kateri je obsodil svet in postal dedič pravičnosti, ki je po veri.

⁸Po veri je Abraham ubogal, ko je bil poklican, da gre ven, na kraj, ki naj bi ga kasneje prejel v dediščino; in odšel je ven, ne vedoč kam je šel.

⁹Po veri se je mudil v obljubljeni deželi kot v tuji deželi in prebival v šotorih z Izakom in Jakobom, z njim sodedičema iste obljube;

¹⁰kajti iskal je mesto, ki ima temelje, katerega graditelj in izdelovalec je Bog.

¹¹Preko vere je tudi sama Sara prejela moč, da spočne seme in rodila otroka, ko je bila čez starost, ker je tega, ki je obljubil, precenila zvestega.

¹²Zatorej jih je izšlo celó iz enega in skoraj mrtvega, tako velika množica kakor zvezd neba in kakor peska, ki je brezštevilen ob morski obali.

¹³Vsi ti so umrli v veri in niso prejeli obljub, vendar so jih videli od daleč in bili prepričani o njih in jih sprejeli ter priznali, da so bili tujci in romarji na zemlji.

¹⁴Kajti tisti, ki govorijo takšne stvari, odkrito razglašajo, da iščejo domovino.

¹⁵In resnično, če bi razmišljali o tej domovini, od koder so izšli, bi mogoče imeli priložnost, da se vrnejo.

¹⁶Toda odslej si želijo boljšo domovino, to je, nebeško. Zato Bog ni osramočen, da se imenuje njihov Bog, kajti zanje je pripravil mesto.

¹⁷Po veri je Abraham, ko je bil preizkušan, daroval Izaka. In on, ki je prejel obljube, je daroval svojega edinorojenega sina,

¹⁸o katerem je bilo rečeno: ›Da se bo tvoje seme imenovalo po Izaku,‹

¹⁹ker je menil, da ga je bil Bog zmožen obuditi celó od mrtvih; od koder ga je po podobi tudi prejel.

²⁰Po veri je, glede na stvari, ki pridejo, Izak blagoslovil Jakoba in Ezava.

²¹Po veri je Jakob, ko je umiral, blagoslovil oba Jožefova sinova, in oboževal oprt na vrh svoje palice.

²²Po veri je Jožef, ko je umiral, naredil omembo odhoda Izraelovih otrok in dal zapoved glede svojih kosti.

²³Po veri so Mojzesa, ko je bil rojen, njegovi starši tri mesece skrivali, ker so videli, da je bil čeden otrok, in se niso bali kraljeve zapovedi.

²⁴Po veri je Mojzes, ko je prišel v leta, odklonil, da bi bil imenovan sin faraonove hčere;

²⁵raje si je izbral, da z Božjimi ljudmi trpi stisko, kakor da nekaj časa uživa zadovoljstva greha;

²⁶Kristusovo grajanje je cenil za večja bogastva kakor zaklade v Egiptu, kajti imel je spoštovanje do povračila nagrade.

²⁷Po veri je zapustil Egipt in se ni bal kraljevega besa, kajti vztrajal je, kakor [bi] zrl tistega, ki je neviden.

²⁸Prek vere je praznoval pasho in škropljenje s krvjo, da se jih ne bi dotaknil tisti, ki je uničil prvorojence.

²⁹Po veri so šli skozi Rdeče morje, kakor po kopni zemlji, kar so poskušali storiti Egipčani, [pa] so bili utopljeni.

³⁰Po veri so padli dol zidovi Jerihe, potem ko so jo obkrožali sedem dni.

³¹Po veri pocestnica Rahába, ko je v miru sprejela oglednika, ni umrla s temi, ki niso verovali.

³²In kaj naj še rečem? Kajti zmanjkalo bi mi časa, da vam povem o Gideónu in o Baráku in o Samsonu in o Jefteju; tudi o Davidu in Samuelu ter o prerokih,

³³ki so po veri podjarmljali kraljestva, izvrševali pravičnost, dosegali obljube, mašili gobce levom,

³⁴gasili silovitost ognja, pobegnili rezilu meča, iz slabosti postajali močni, v boju postajali hrabri, vojske neznancev obračali v beg.

³⁵Ženske so ponovno prejemale svoje mrtve, dvignjene v življenje. Drugi pa so bili mučeni, ker niso sprejeli osvoboditve; da bi lahko dosegli boljše vstajenje;

³⁶in drugi so imeli preizkušnjo krutih zasmehovanj ter bičanj, da, poleg tega vezi in ujetništvo.

³⁷Bili so kamnani, bili so žagani narazen, bili so skušani, bili so umorjeni z mečem. Okoli so tavali v ovčjih in kozjih kožah; bili so v pomanjkanju, užaloščeni, mučeni

³⁸(katerih svet ni bil vreden). Tavali so po puščavah in po gorah in po brlogih in zemeljskih votlinah.

³⁹In vsi ti, ki so prek vere dosegli dober glas, niso prejeli obljube,

⁴⁰kajti Bog je za nas priskrbel neko boljšo stvar, da oni ne bi postali popolni brez nas.

Hebrejcem 11

¹Vera pa je trdno pričakovanje tistega, kar upamo, uverjenje o stvareh, ki jih ne vidimo.

²Po njej so namreč predniki prejeli pričanje.

³Po veri umemo, da so bili svetovi osnovani po besedi Božji, tako da ni iz prikazujočega se postalo, kar je sedaj vidno.

⁴Po veri je daroval Abel Bogu boljšo žrtev mimo Kajna; po njej je bil izpričan za pravičnega, ker je Bog sam pričal o njegovih darovih, in po njej govori še, dasi je umrl.

⁵Po veri je bil Enoh umaknjen, da ni videl smrti, in „ni ga bilo najti, ker ga je Bog umaknil“; kajti preden je bil umaknjen, je dobil pričanje, da „je Bogu po volji“.

⁶Brez vere pa je nemogoče biti Bogu po volji; kajti kdor se bliža Bogu, mora verovati, da je Bog in da bo plačevalec tistim, ki ga iščejo.

⁷Po veri je prejel Noe vest po tem, kar se še ni videlo, in boječ se, je napravil barko v rešenje hiše svoje; po njej je obsodil svet in postal dedič pravičnosti, ki je po veri.

⁸Po veri je slušal Abraham, ko je bil poklican, naj odide v kraj, ki ga je imel dobiti v dediščino, in odšel je, ne vedoč, kam pride.

⁹Po veri se je preselil v deželo obljube kakor v tujino in stanoval v šatorih z Izakom in Jakobom, sodedičema iste obljube;

¹⁰čakal je namreč mesta, stoječega na trdnih temeljih, katerega zidar in stvarnik je Bog.

¹¹Po veri je tudi sama Sara zadobila moč, ustanoviti zarod, in je rodila zunaj prave dobe starosti, ker je za zvestega imela njega, ki je bil obljubil.

¹²Zato se jih je tudi od enega, in to takega, čigar telo je bilo omrtvelo, rodilo mnogo kakor zvezd na nebu in brez števila kakor peska ob morskem bregu.

¹³V veri so umrli ti vsi in niso prejeli izpolnitve obljub, temuč so jih od daleč gledali, jih pozdravljali in pripoznavali, da so tujci in priseljenci na zemlji.

¹⁴Kateri namreč tako govore, kažejo, da iščejo domovine.

¹⁵In ko bi se bili spominjali tiste, iz katere so bili izšli, bi bili imeli časa povrniti se.

¹⁶Sedaj pa hrepene po boljši, to je po nebeški domovini. Zato se jih Bog ne sramuje, imenovati se njih Boga; zakaj pripravil jim je mesto.

¹⁷Po veri je daroval Abraham Izaka, ko je bil izkušan, in edinorojenca je daroval on, ki je bil sprejel obljube,

¹⁸kateremu se je govorilo: „V Izaku se ti bo imenovalo seme“,

¹⁹ker je pomislil, da more Bog zbujati tudi iz mrtvih; zaradi tega ga je tudi prejel kakor od mrtvih obujenega.

²⁰Po veri je blagoslovil Izak Jakoba in Ezava tudi za prihodnjost.

²¹Po veri je Jakob umiraje blagoslovil obadva sinova Jožefova in „je molil, sklonjen ob vrh palice svoje“.

²²Po veri je Jožef na smrtni postelji spominjal na izhod sinov Izraelovih in je naročal za kosti svoje.

²³Po veri so Mojzesa, ko je bil rojen, njegovi roditelji skrivali tri mesece, ker so videli, da je dete zalo, in niso se bali ukaza kraljevega.

²⁴Po veri se je Mojzes, ko je bil odrastel, branil imenovan biti sin hčere Faraonove,

²⁵ker je rajši hotel zlo trpeti z ljudstvom Božjim nego imeti začasen užitek od greha,

²⁶in je imel sramoto Kristusovo za večje bogastvo nad zaklade egiptovske: kajti gledal je na povračilo.

²⁷Po veri je zapustil Egipt, ne boječ se jeze kraljeve; stanoviten je bil namreč, kakor da bi videl Nevidnega.

²⁸Po veri je napravil velikonočno jagnje in škropljenje s krvjo, da bi se moritelj ne dotaknil njih prvorojencev.

²⁹Po veri so Izraelci prešli Rdeče morje kakor po suhem; Egipčani pa so bili, poskusivši to, pogoltnjeni.

³⁰Po veri je padlo zidovje Jeriha po sedemdnevnem obkroževanju.

³¹Po veri nečistnica Rahab ni poginila z nevernimi, ker je sprejela oglednike v miru.

³²In kaj bi še govoril? Časa namreč mi bo primanjkalo, ko bi pripovedoval o Gideonu, Baraku in Samsonu in Jefteju, Davidu in Samuelu in prorokih,

³³ki so po veri premagovali kraljestva, izvrševali pravičnost, dobivali obljube, mašili levom žrela,

³⁴gasili ognja moč, ubežavali osti meča, v slabosti prejemali moč, junaki postajali v vojski, odbijali napade tujcev;

³⁵žene so dobivale mrtve svoje od mrtvih obujene; drugi pa so bili mučeni in niso marali oproščenja, da zadobe boljše vstajenje;

³⁶drugi pa so trpeli zasramovanje in bičanje, vrhu tega pa spone in ječe;

³⁷bili so kamenani, izkušani, razrezani, umrli so smrti z mečem; hodili so v ovčjih in kozjih kožah, v potrebi, v stiskah in težavah

³⁸(njih ni bil svet vreden!), po puščavah tavajoč in po gorah in brlogih in podzemeljskih jamah.

³⁹In vsi ti, dobivši pričanje po veri, niso prejeli izpolnitve obljube,

⁴⁰ker je bil Bog nekaj boljšega določil za nas, da bi oni ne dosegli popolnosti brez nas.