Ezra 1

¹Torej v prvem letu perzijskega kralja Kira, da se je lahko izpolnila Gospodova beseda po Jeremijevih ustih, je Gospod razvnel duha perzijskega kralja Kira, da je naredil razglas po vsem svojem kraljestvu in ga položil tudi v pisanje, rekoč:

²»Tako govori perzijski kralj Kir: ›Gospod, Bog nebes, mi je izročil vsa kraljestva zemlje in me zadolžil, da mu zgradim hišo v Jeruzalemu, ki je v Judeji.

³Kdo je tam med vami izmed vsega njegovega ljudstva? Njegov Bog bo z njim in ta naj gre gor v Jeruzalem, ki je v Judeji in zgradi hišo Gospodu, Izraelovemu Bogu (on je Bog), ki je v Jeruzalemu.

⁴Kdorkoli pa ostaja na kateremkoli kraju, kjer začasno biva, naj mu možje iz njegovega kraja pomagajo s srebrom, z zlatom, z dobrinami in z živalmi, poleg prostovoljnih daritev za Božjo hišo, ki je v Jeruzalemu.‹«

⁵Potem so vstali vodja očetov Juda in Benjamina, duhovniki in Lévijevci, z vsemi tistimi, ki jih je dvignil Božji duh, da gredo gor gradit Gospodovo hišo, ki je v Jeruzalemu.

⁶Vsi, ki so bili okoli njih, so svoje roke okrepili s posodami iz srebra, z zlatom, z dobrinami in z živalmi in z dragocenimi stvarmi, poleg vsega, kar so prostovoljno darovali.

⁷Tudi kralj Kir je prinesel posode iz Gospodove hiše, ki jih je Nebukadnezar prinesel iz Jeruzalema in jih postavil v hišo svojih bogov,

⁸celo tiste je perzijski kralj Kir prinesel naprej po roki zakladnika Mitridáta in jih odštel Judovemu princu Šešbacárju.

⁹To je njihovo število: trideset velikih pladnjev iz zlata, tisoč velikih pladnjev iz srebra, devetindvajset nožev,

¹⁰trideset umivalnikov iz zlata, srebrnih umivalnikov druge vrste štiristo deset in tisoč drugih posod.

¹¹Vseh posod iz zlata in iz srebra je bilo pet tisoč štiristo. Vse te je Šešbacár prinesel gor s tistimi iz ujetništva, ki so bili iz Babilona privedeni gor v Jeruzalem.

Ezra 1

¹V prvem letu Cira, kralja v Perziji, je Gospod, da bi se dopolnila beseda Gospodova, govorjena po ustih Jeremijevih, obudil duha Cira, kralja v Perziji, da je dal razglasiti po vsej kraljevini svoji, pa tudi pismeno naznaniti:

²Tako pravi Cir, kralj Perzije: Vsa kraljestva zemlje mi je dal Gospod, Bog nebes, in mi je naročil, naj mu zgradim hišo v Jeruzalemu, ki je na Judovem.

³Kdor je med vami iz vsega ljudstva njegovega, s tem bodi njegov Bog, in pojdi gori v Jeruzalem na Judovem in zidaj hišo Gospoda, Boga Izraelovega (on je Bog!), ki je v Jeruzalemu.

⁴Vsakemu torej, ki je preostal na kateremkoli mestu, kjer biva kot tujec, naj mu pomagajo ljudje tega kraja s srebrom in zlatom, z blagom in z živino, razen tega, kar dobrovoljno darujejo za hišo Božjo, ki je v Jeruzalemu!

⁵Nato se vzdignejo prvaki očetovin Judovih in Benjaminovih ter duhovniki in leviti, vsi, katerih duha je bil obudil Bog, da pojdejo gori gradit hišo Gospodovo, ki je v Jeruzalemu.

⁶In vsi, ki so bili okoli njih, so jim podpirali roke s srebrnimi potrebščinami, z zlatom, z blagom, z živino in z dragotinami, razen vsega, kar so dali dobrovoljno.

⁷Cir pa je velel prinesti ven posode hiše Gospodove, ki jih je bil Nebukadnezar pripeljal iz Jeruzalema ter jih je dejal v svojega boga hišo;

⁸te je dal Cir, kralj Perzije, prinesti po Mitredatu, zakladničarju, in jih je odštel Sesbazarju, vojvodu Judovemu.

⁹In to je njih število: trideset zlatih skled, tisoč srebrnih skled, devetindvajset nožev;

¹⁰trideset zlatih čaš, srebrnih čaš druge vrste štiristo in deset in drugih posod tisoč.

¹¹Vseh zlatih in srebrnih posod je bilo pet tisoč in štiristo. Te vse je prinesel Sesbazar s seboj, ko so šli iz ujetništva v Babilonu gori v Jeruzalem.