Efežanom 4 Primerjava: Slovenski KJV vs Chraska

Efežanom 4

¹Jaz torej, Gospodov jetnik, vas rotim, da živite vredno Božjemu pozivu, s katerim ste poklicani,

²z vso ponižnostjo in krotkostjo, s potrpežljivostjo prenašajte drug drugega v ljubezni

³in prizadevajte si ohraniti enotnost Duha z vezjo miru.

⁴Obstaja eno telo in en Duh, točno tako kot ste poklicani v enem upanju vaše poklicanosti;

⁵en Gospod, ena vera, en krst,

⁶en Bog in Oče vseh, ki je nad vsemi in po vseh in v vas vseh.

⁷Toda vsakomur izmed nas je dana milost glede na mero Kristusovega daru.

⁸Zatorej pravi: ›Ko se je povzpel gor na višavo, je odpeljal ujeto ujetništvo in dal darove ljudem.‹

⁹(Torej, da se je povzpel, kaj je to razen, da se je tudi najprej spustil v nižje dele zemlje?

¹⁰§ On, ki se je spustil, je tudi isti, ki se je povzpel daleč nad vsa nebesa, da bi lahko izvršil vse stvari.)

¹¹In dal je nekatere apostole in nekatere preroke in nekatere evangeliste in nekatere pastirje in učitelje;

¹²za izpopolnjevanje svetih, za delo služenja, za izgrajevanje Kristusovega telesa;

¹³dokler mi vsi ne pridemo k enotnosti vere in spoznanja Božjega Sina, do popolnega človeka, do mere postave Kristusove polnosti.

¹⁴Tako odslej ne bomo več otroci, premetavani sem ter tja in prenašani okoli z vsakim vetrom nauka, s človeško pretkanostjo in spretno prekanjenostjo, s čimer oni prežijo, da bi zavedli;

¹⁵temveč, ker govorimo resnico v ljubezni, lahko v vseh stvareh rastemo vanj, ki je glava, celó Kristus,

¹⁶iz katerega celotno telo, primerno združeno skupaj in strnjeno s tem, kar vsak sklep oskrbuje, glede na dejavno delovanje po meri vsakega dela, omogoča rast telesa v izgrajevanje sebe v ljubezni.

¹⁷To torej pravim in pričujem v Gospodu, da odslej ne živite, kakor živijo drugi pogani, v ničevosti svojega uma,

¹⁸ki imajo zatemnjeno razumevanje, odtujeni so od Božjega življenja preko nevednosti, ki je v njih, zaradi slepote njihovega srca;

¹⁹ki so se prek svojega občutka predali v pohotnost, da s pohlepom počenjajo vso nečistost.

²⁰Toda vi se niste tako učili Kristusa,

²¹če je tako, da ste ga slišali in ste bili po njem poučeni, kakor je resnica v Jezusu;

²²da glede na prejšnje vedênje odložite starega človeka, ki je pokvarjen glede varljivih poželenj;

²³in bodite obnovljeni v duhu svojega uma;

²⁴in da si oblečete novega človeka, ki je po Bogu ustvarjen v pravičnosti in resnični svetosti.

²⁵Zatorej zavračajte laganje in vsak [naj] govori resnico s svojim bližnjim, kajti mi smo udje drug drugega.

²⁶§ Bodite jezni in ne grešite; sonce naj ne zaide nad vašim besom

²⁷niti ne dajajte prostora hudiču.

²⁸Kdor je kradel, naj ne krade več, temveč naj se raje trudi in s svojimi rokami dela stvar, ki je dobra, da bo imel [kaj] dati tistemu, ki potrebuje.

²⁹Nobenemu umazanemu govoru ne dopustite iziti iz svojih ust, temveč to, kar je dobro, v prid izgrajevanju, da lahko nudi milost poslušalcem.

³⁰In ne žalostite Božjega Svetega Duha, s katerim ste zapečateni za dan odkupitve.

³¹Naj bo vsa grenkoba in bes in jeza in razgrajanje ter zlo govorjenje vzdignjeno od vas z vso zlobnostjo [vred];

³²in bodite prijazni drug do drugega, nežnega srca, odpuščajoč drug drugemu, celó kakor je Bog zaradi Kristusa odpustil vam.

Efežanom 4

¹Prosim vas torej jaz, jetnik v Gospodu, da živite dostojno poklicu, ki ste ž njim bili poklicani,

²z vso ponižnostjo in krotkostjo, s potrpežljivostjo, prenašajoč se med seboj v ljubezni,

³skrbno si prizadevajoč, ohraniti edinost Duha v vezi miru.

⁴Eno je telo in en Duh, kakor ste tudi bili poklicani v enem upanju poklica svojega;

⁵en Gospod, ena vera, en krst;

⁶en Bog in Oče vseh, ki je nad vsemi in po vseh in v vseh nas.

⁷Vsakemu pa izmed nas je dana milost po meri daru Kristusovega.

⁸Zato pravi: „Šel je v višavo, ujete pripeljal jetnike, dal je dari ljudem“.

⁹Tisto pa: Šel je v višavo, kaj je drugega, nego da je tudi šel prej doli v spodnje kraje zemlje?

¹⁰On, ki je šel doli, je tisti, ki je šel tudi gori nad vsa nebesa, da bi vse napolnil.

¹¹In on je dal nekatere za apostole, nekatere za proroke, nekatere za evangeliste, nekatere za pastirje in učenike,

¹²v pripravo svetih, za delo službe, za zdelovanje telesa Kristusovega,

¹³dokler ne dospemo vsi do edinosti vere in spoznanja Sinu Božjega, do moža doraslega, do mere dovršene rasti polnosti Kristusove,

¹⁴da ne bodemo več deca in nas ne bo semtertja metala in gonila vsaka sapa nauka, ki prihaja po zvijačnosti ljudi, po prekanjenosti za zvito zapeljevanje;

¹⁵temuč da rastemo, držeč se resnice v ljubezni, v vsem do njega, ki je glava, Kristus;

¹⁶iz katerega vse telo, združeno in zedinjeno po pripomoči slehernega člena, po delovanju v meri vsakega uda rast telesa vrši v napredek svoj, v ljubezni.

¹⁷To torej pravim in pričam v Gospodu, da ne živite več tako, kakor žive tudi pogani v ničemurnosti srca svojega,

¹⁸otemnjeni v razumu, odtujeni življenju Božjemu zaradi nevednosti, ki je v njih, vsled otrplosti njih srca,

¹⁹ki so se, ko so postali brezčutni, vdali razuzdanosti, da strežejo sleherni nečistosti z lakomnostjo.

²⁰Vi pa se niste tako naučili Kristusa,

²¹ako ste ga slišali in ste bili poučeni v njem, kakor je resnica v Jezusu:

²²da ste slekli z ozirom na prejšnje življenje starega človeka, ki gine po slah prevare,

²³a da se obnavljate v duhu uma svojega,

²⁴in ste oblekli novega človeka, ustvarjenega po Bogu v pravičnosti in svetosti resnice.

²⁵Zato, iznebivši se laži, govorite resnico vsak z bližnjim svojim, ker smo udje med seboj.

²⁶Jezite se, a ne grešite! Solnce naj ne zaide nad jezo vašo,

²⁷in ne dajte prostora hudiču.

²⁸Kdor je kradel, ne kradi več, temuč trudi se, delajoč dobro z lastnimi rokami, da ima kaj podeliti potrebnemu.

²⁹Nobena gnila beseda ne izidi iz vaših ust, ampak če je katera dobra za napredek, kjer je treba, da dá milost poslušalcem.

³⁰In ne žalite svetega Duha Božjega, ki ste ž njim zapečateni za odrešenja dan.

³¹Vsaka bridkost in srd in jeza in vpitje in preklinjanje izgini od vas z vso hudobnostjo vred.

³²Bodite pa med seboj blagi, milosrčni, odpuščajte drug drugemu, kakor je tudi Bog v Kristusu vam odpustil.