Amos 7

¹Tako mi je Gospod Bog pokazal in glej, oblikoval je kobilice v začetku poganjanja otave in glej, to je bila otava po kraljevih košnjah.

²Pripetilo se je, ko so končale z objedanjem trave dežele, da sem nato rekel: »Oh Gospod Bog, odpusti, rotim te. Po kom bo Jakob vstal? Kajti majhen je.«

³Gospod se je zaradi tega pokesal. »To ne bo,« govori Gospod.

⁴Tako mi je Gospod Bog pokazal in glej, Gospod Bog je klical k pričkanju z ognjem in ta je požrl veliko globino in pojedel del.

⁵Potem sem rekel: »Oh Gospod Bog, odnehaj, rotim te. Po kom bo Jakob vstal? Kajti majhen je.«

⁶Gospod se je zaradi tega pokesal: »Tudi to se ne bo zgodilo,« govori Gospod Bog.

⁷Zato mi je pokazal in glej, Gospod je stal na zidu, narejenem s svinčnico, s svinčnico v svoji roki.

⁸Gospod mi je rekel: »Amos, kaj vidiš?« Rekel sem: »Svinčnico.« Potem je Gospod rekel: »Glej, postavil bom svinčnico v sredo svojega ljudstva Izraela. Ne bom več ponovno šel mimo njega

⁹in Izakovi visoki kraji bodo zapuščeni in Izraelova svetišča bodo opustošena in z mečem se bom dvignil zoper Jerobeámovo hišo.«

¹⁰Potem je Amacjá, duhovnik iz Betela, poslal k Jerobeámu, Izraelovemu kralju, rekoč: »Amos se je zarotil zoper tebe v sredi Izraelove hiše. Dežela ni zmožna prenesti vseh njegovih besed.

¹¹Kajti tako govori Amos: ›Jerobeám bo umrl pod mečem in Izrael bo zagotovo iz svoje lastne dežele odveden v ujetništvo.‹«

¹²Amacjá je prav tako rekel Amosu: »Oh ti videc, pojdi, pobegni proč v Judovo deželo in tam jej kruh in tam prerokuj,

¹³toda ne prerokuj ponovno pri Betelu, kajti to je kraljeva kapela in to je kraljevi dvor.«

¹⁴Potem je Amos odgovoril in rekel Amacjáju: »Jaz nisem bil nikakršen prerok niti nisem bil prerokov sin, temveč sem bil črednik in obiralec sadu egiptovske smokve

¹⁵in Gospod me je vzel, medtem ko sem sledil tropu in Gospod mi je rekel: ›Pojdi, prerokuj mojemu ljudstvu Izraelu.

¹⁶Zdaj torej poslušaj Gospodovo besedo: ›Praviš: ›Ne prerokuj zoper Izrael in ne kapljaj svoje besede zoper Izakovo hišo.‹

¹⁷Zato tako govori Gospod: ›Tvoja žena bo pocestnica v mestu in tvoji sinovi in tvoje hčere bodo padli pod mečem in tvoja dežela bo razdeljena z vrvico, ti pa boš umrl v oskrunjeni deželi, in Izrael bo zagotovo odšel v ujetništvo, iz svoje dežele.‹«

Amos 7

¹To mi je pokazal Gospod Jehova: Glej, napravljal je roj kobilic, ko je jela poganjati otava; in glej, bila je otava po kraljevi košnji.

²In zgodi se, ko so dočista požrle vso travo zemlje, da rečem: O, Gospod Jehova, odpústi, prosim! kako naj obstoji Jakob? saj je majhen.

³Gospodu je bilo žal za to. Ne bo se zgodilo, je rekel Gospod.

⁴To mi je pokazal Gospod Jehova: Glej, Gospod Jehova je klical ogenj, da po njem izvrši sodbo; in požrl je ogenj veliko brezno in je hotel požreti tudi orno zemljo.

⁵Tedaj rečem: O, Gospod Jehova, odnehaj, prosim! kako naj obstoji Jakob? saj je majhen.

⁶Gospodu je bilo žal za to. Tudi to se ne zgodi, je rekel Gospod Jehova.

⁷To mi je pokazal: Glej, Gospod je stal na navpičnem zidu, in v roki njegovi je bila olovnica.

⁸In Gospod mi reče: Kaj vidiš, Amos? In odgovorim: Olovnico. In Gospod reče: Glej, denem olovnico na ljudstvo svoje izraelsko, po sredi njegovi; ne pojdem več mimo njega, prizanašajoč mu.

⁹In opustošene bodo višave Izakove in svetišča Izraelova bodo razdejana; in z mečem vstanem zoper hišo Jeroboamovo.

¹⁰Tedaj je poslal Amazija, duhovnik v Betelu, k Jeroboamu, kralju Izraelovemu, in sporočil: Amos je napravil zaroto zoper tebe sredi hiše Izraelove; dežela ne more več prenašati vseh besed njegovih.

¹¹Zakaj tako govori Amos: Jeroboam umrje po meču, in Izraela bodo gotovo odpeljali v ujetništvo iz zemlje njegove.

¹²In Amazija veli Amosu: Videc, pojdi, zbeži v deželo Judovo in ondi jej svoj kruh in tam prorokuj;

¹³ali v Betelu nikdar več ne prorokuj, kajti kraljevo svetišče je in dom kraljev je.

¹⁴In odgovori Amos in reče Amaziju: Nisem bil prorok, tudi nisem bil izmed sinov proroških, ampak črednik sem bil in sem obiral divje smokve.

¹⁵Vzel pa me je Gospod, ko sem za čredo hodil, in mi je velel Gospod: Pojdi, prorokuj ljudstvu mojemu Izraelu!

¹⁶In sedaj poslušaj besedo Gospodovo: Ti praviš: Ne prorokuj o Izraelu in ne govóri zoper hišo Izakovo.

¹⁷Zato pravi tako Gospod: Žena tvoja postane nečistnica v mestu, in sinovi tvoji in hčere tvoje padejo pod mečem, in zemlja tvoja bo razdeljena z mersko vrvico, ti sam pa umreš v ognušeni zemlji, in Izrael bo gotovo odpeljan v ujetništvo iz dežele svoje.