Amos 6

¹»Gorje tistim, ki so v udobju na Sionu in zaupajo v samarijsko goro, ki se imenujejo vodje narodov, h katerim je prihajala Izraelova hiša!

²Prečkajte v Kalne in poglejte in od tam pojdite v veliki Hamát. Potem pojdite dol v Gat Filistejcev. Mar so boljši kakor ta kraljestva? Je njihova meja večja kakor vaša meja?

³Vi, ki zli dan polagate daleč stran in sedežu nasilja naredite, da pride blizu,

⁴ki ležite na posteljah iz slonovine in se iztegujete na svojih ležiščih in jeste jagnjeta iz tropa in teleta iz srede hleva,

⁵ki monotono pojete na zvok lire in si izmišljate glasbene instrumente, podobno kakor David;

⁶ki pijete vino v skledicah in se mazilite z vodilnimi mazili. Toda niso užaloščeni zaradi Jožefove stiske.

⁷Zato bodo sedaj šli ujeti s prvimi, ki gredo ujeti in gostija tistih, ki so se iztegovali, bo odstranjena.

⁸Gospod Bog je prisegel pri samem sebi,« govori Gospod, Bog nad bojevniki, »preziram odličnost Jakoba in sovražim njegove palače, zato bom izročil mesto, z vsem, kar je v njem.

⁹In zgodilo se bo, če tam ostane deset ljudi v eni hiši, da bodo umrli.

¹⁰In njegov stric ga bo vzdignil in tisti, ki ga sežiga, da odnese kosti iz hiše in rekel bo tistemu, ki je pri straneh hiše: ›Je tam še kdo s teboj?‹ Ta pa bo rekel: ›Ne.‹ Potem bo rekel: ›Molči, kajti ne smemo omenjati Gospodovega imena.‹

¹¹Kajti glej, Gospod zapoveduje in veliko hišo bo udaril z vrzelmi in majhno hišo z razpokami.

¹²Mar bodo konji tekli po skali? Ali bo tam kdo oral z voli? Kajti sodbo ste obrnili v žolč in sad pravičnosti v pikasti mišjak.

¹³Vi, ki se veselite v ničevi stvari, ki pravite: ›Mar nismo s svojo lastno močjo k sebi vzeli rogov?‹

¹⁴Toda glejte, zoper vas bom dvignil narod, oh Izraelova hiša,« govori Gospod, Bog nad bojevniki, »in stiskali vas bodo od vstopanja v Hamát, do reke iz divjine.«

Amos 6

¹Gorje lahkoživcem na Sionu in brezskrbnežem na gori Samarije, imenitnikom prvega med narodi, h katerim hodi hiša Izraelova!

²Pojdite tja v Kalne in poglejte, in preidite odondod v veliki Hamat, potem stopite doli v Gat Filistejcev: so li odličnejši nego ta kraljestva, ali pa je njih pokrajina večja od vaše pokrajine?

³vi, ki želite, da bodi daleč dan nesreče, in stol silovitosti si stavite blizu,

⁴ki ležite na slonokoščenih posteljah in se raztegujete po svojih počivalnicah in jeste jagnjeta od črede in teleta iz pitalnice,

⁵ki pojete bedaste pesmi z glasom brenkelj, si izmišljate godala kakor David,

⁶ki pijete vino iz daritvenih čaš in se mazilite z najboljšimi mazili, a se ne žalostite nad rano Jožefovo.

⁷Zato pojdejo v sužnost na čelu ujetnikov, in preneha vriskanje njih, ki so se lenobno raztegovali.

⁸Gospod, Jehova, je prisegel pri samem sebi, govori Gospod, Bog nad vojskami: Jaz studim ponos Jakobov in sovražim palače njegove, zato izročim sovražniku mesto in vse, kar je v njem.

⁹In zgodi se, ako ostane deset mož v eni hiši, vendar umrjo.

¹⁰In kadar koga vzdigne sorodnik njegov, ki mu bo pogrebnik, da spravi kosti iz hiše, in ogovori njega, ki je v notranjem hišnem hramu: Je li še kdo pri tebi? ta pa reče: Nikogar ni več; tedaj poreče: Mólči! ker se ne sme spominjati imena Gospodovega.

¹¹Kajti glej, Gospod ukaže, in udarijo veliko hišo, da bode v podrtine, in malo hišo, da bode v drobir.

¹²Morejo li konji dirjati po skalovju, se li more morje orati z voli? da ste izprevrgli pravico v strup in sad pravičnosti v pelin?

¹³vi, ki se veselite tega, kar ni nič, ki govorite: Si li nismo po svoji moči dobili rogov?

¹⁴Kajti glejte, obudim zoper vas narod, o hiša Izraelova, govori Gospod, Bog nad vojskami, in vas bodo stiskali od vhoda v Hamat prav do potoka nižine Arabe.