Amos 8

¹Tako mi je pokazal Gospod Bog in glej, košara poletnega sadja.

²Rekel je: »Amos, kaj vidiš?« Rekel sem: »Košaro poletnega sadja.« Potem mi je Gospod rekel: »Konec je prišel nad moje ljudstvo Izrael; ne bom ponovno šel mimo njih.

³Tempeljske pesmi bodo vpitje na ta dan,« govori Gospod Bog. »Na vsakem kraju bo mnogo trupel; metali jih bodo v tišini.

⁴Poslušajte to, oh vi, ki pogoltnete pomoči potrebnega, celo da revnemu v deželi storite, da propade,

⁵rekoč: ›Kdaj bo minil mlaj, da bomo lahko prodajali žito? In šabat, da bomo lahko odpremili pšenico, naredili škaf majhen in šekel velik in s prevaro izkrivili tehtnice?

⁶Da lahko ubogega kupimo za srebro in pomoči potrebnega za par čevljev, da, in prodamo pleve od pšenice?‹«

⁷Gospod je prisegel pri Jakobovi odličnosti: »Zagotovo ne bom nikoli pozabil nobenega izmed njihovih del.

⁸Mar ne bo zemlja zaradi tega trepetala in vsak človek žaloval, ki prebiva na njej? Vstala bo v celoti kakor poplava, vržena bo ven in potopljena, kakor z egiptovsko poplavo.

⁹Na tisti dan se bo zgodilo,« govori Gospod Bog, »da bom soncu povzročil, da zaide opoldan in na jasen dan bom zatemnil zemljo.

¹⁰Vaše praznike bom obrnil v žalovanje in vse vaše pesmi v žalostinko in privedel bom vrečevino na vsa ledja in plešavost na vsako glavo in naredil jo bom kakor žalovanje za edinim sinom in njen konec kakor grenek dan.

¹¹Glejte, pridejo dnevi,« govori Gospod Bog, »da bom v deželo poslal lakoto, ne lakote po kruhu niti žeje po vodi, temveč [lakoto] po poslušanju Gospodovih besed.

¹²Tavali bodo od morja do morja in od severa, celo do vzhoda, tekali bodo sem ter tja, da iščejo besedo od Gospoda, pa je ne bodo našli.

¹³Na tisti dan bodo lepe device in mladeniči slabeli zaradi žeje.

¹⁴Tisti, ki prisegajo pri grehu Samarije in pravijo: ›Tvoj bog, oh Dan, živi;‹ in: ›Način Beeršébe živi;‹ celo padli bodo in nikoli več ne bodo ponovno vstali.«

Amos 8

¹To mi je pokazal Gospod Jehova: Glej, koš z zrelim sadjem.

²In reče: Kaj vidiš, Amos? Odgovorim: Koš z zrelim sadjem. In mi reče Gospod: Konec je prišel na ljudstvo moje Izraela; ne pojdem več mimo njega, prizanašajoč mu.

³In petje v palači se izprevrže v plakanje tisti dan, govori Gospod Jehova; trupel bo množica, vsepovsod jih bodo metali natihoma.

⁴Čujte to vi, ki bi hoteli pogoltniti potrebnega in uničiti ubožce v deželi,

⁵ki govorite: Da bi le že minil mlaj, da bi prodajali žito, in sobota, da odpremo žitnice, da zmanjšamo mero in povišamo ceno in varamo z lažnivo tehtnico!

⁶da kupimo siromaka za denar in potrebnega za par čevljev in da prodamo pleve za žito!

⁷Gospod je prisegel pri ponosu Jakobovem: Gotovo nikdar ne pozabim vseh njih del!

⁸Kako naj bi se za to ne tresla dežela in ne žaloval vsak prebivalec v njej? Res se vsa razlije kakor Nil, požene valove in upade kakor reka v Egiptu.

⁹In zgodi se tisti dan, govori Gospod Jehova, da ukažem solncu zaiti opoldne ter spravim temo nad zemljo ob belem dne.

¹⁰In izpremenim praznike vaše v žalovanje in vse pesmi vaše v žalostinke in napravim raševnike za vsaka ledja in spravim na vsako glavo plešo, in naredim deželo enako kakor ob žalovanju po edinem sinu in njen konec kakor dan bridkosti.

¹¹Glej, pridejo dnevi, govori Gospod Jehova, da pošljem lakoto v deželo, a ne bodo lačni kruha in ne žejni vode, ampak da poslušajo besede Gospodove.

¹²In bodo tavali od morja do morja in od severa k vzhodu, tekali bodo semtertja, da iščejo besede Gospodove, pa je ne bodo našli.

¹³Tisti dan bodo lepe device in zali mladeniči omedlevali od žeje,

¹⁴kateri prisegajo pri grehu Samarije in govore: Kakor res živi tvoj bog, o Dan! Tudi: Kakor res živi pot v Bersebo! in padejo in ne vstanejo več.