5. Mojzesova 30

¹Zgodilo se bo, ko vse te stvari pridejo nadte, blagoslov in prekletstvo, ki sem ga postavil predte in si jih boš priklical v um med vsemi narodi, kamor te je Gospod, tvoj Bog, pregnal

²in se boš vrnil h Gospodu, svojemu Bogu in ubogal njegov glas glede na vse, kar sem ti ta dan zapovedal, tebi in tvojim otrokom, z vsem svojim srcem in z vso svojo dušo,

³da bo potem Gospod, tvoj Bog, obrnil tvoje ujetništvo in imel sočutje nad teboj, in te bo vrnil in zbral od vseh narodov, kamor te je Gospod, tvoj Bog, razkropil.

⁴Če bo kdorkoli izmed tvojih izgnan do skrajnih delov neba, te bo od tam zbral Gospod, tvoj Bog in te privedel od tam.

⁵Gospod, tvoj Bog, te bo privedel v deželo, ki so jo tvoji očetje vzeli v last in vzel jo boš v last in storil ti bo dobro in te bolj pomnožil kot tvoje očete.

⁶Gospod, tvoj Bog, bo obrezal tvoje srce in srce tvojega semena, da ljubiš Gospoda, svojega Boga, z vsem svojim srcem in z vso svojo dušo, da boš lahko živel.

⁷Gospod, tvoj Bog, bo vsa ta prekletstva položil na tvoje sovražnike in na tiste, ki te sovražijo, ki so te preganjali.

⁸Vrnil se boš in ubogal Gospodov glas in izpolnjeval vse njegove zapovedi, ki sem ti jih ta dan zapovedal.

⁹In Gospod, tvoj Bog, te bo storil obilnega v vsakem delu tvoje roke, v sadu tvojega telesa, v prireji tvoje živine in v sadu tvoje dežele, tebi v dobro, kajti Gospod se bo, tebi v dobro, ponovno veselil nad teboj, kakor se je veselil nad tvojimi očeti,

¹⁰če boš prisluhnil glasu Gospoda, svojega Boga, da ohranjaš njegove zapovedi in njegove zakone, ki so zapisani v knjigi te postave in če se obrneš h Gospodu, svojemu Bogu, z vsem svojim srcem in z vso svojo dušo.

¹¹Kajti ta zapoved, ki sem ti jo ta dan zapovedal, ta ni skrita pred teboj niti ni daleč proč.

¹²Ta ni v nebesih, da bi lahko rekel: ›Kdo bo za nas šel gor do nebes in jo privede k nam, da bi jo lahko slišali in izpolnjevali?‹

¹³Niti to ni prek morja, da bi lahko rekel: ›Kdo bo za nas šel čez morje in jo privede k nam, da bi jo lahko slišali in izpolnjevali?‹

¹⁴Temveč je beseda zelo blizu tebe, v tvojih ustih in v tvojem srcu, da jo lahko izpolniš.

¹⁵Poglej, predte sem ta dan postavil življenje in dobro ter smrt in zlo,

¹⁶v tem, da sem ti ta dan zapovedal, da ljubiš Gospoda, svojega Boga, da hodiš po njegovih poteh in varuješ njegove zapovedi, njegove zakone in njegove sodbe, da boš lahko živel in se množil in Gospod, tvoj Bog, te bo blagoslovil v deželi, kamor greš, da jo vzameš v last.

¹⁷Toda če se tvoje srce odvrne, tako da ne boš prisluhnil, temveč boš odveden proč in slavil druge bogove in jim služil,

¹⁸ti ta dan naznanjam, da se boš zagotovo pogubil in da ne boš podaljšal svojih dni v deželi, kamor greš čez Jordan, da jo vzameš v last.

¹⁹Danes kličem nebo in zemljo za pričo zoper tebe, da sem predte postavil življenje in smrt, blagoslov in prekletstvo. Zato izberi življenje, da boš lahko živel tako ti kakor tvoje seme,

²⁰da lahko ljubiš Gospoda, svojega Boga in da lahko ubogaš njegov glas in da se lahko trdno pridružiš k njemu, kajti on je tvoje življenje in dolžina tvojih dni, da boš lahko prebival v deželi, ki jo je Gospod prisegel tvojim očetom, Abrahamu, Izaku in Jakobu, da jim jo da.«

5. Mojzesova 30

¹In zgodi se, ko pridejo nadte vse te besede, blagoslov in prokletstvo, ki sem ti ga predložil, in se jih spomniš v svojem srcu med vsemi narodi, kamor te je pognal Gospod, tvoj Bog,

²in se izpreobrneš h Gospodu, svojemu Bogu, in boš poslušal njegov glas po vsem, kar ti danes zapovedujem, ti in tvoji otroci, iz vsega srca svojega in z vso dušo svojo:

³tedaj pripelje Gospod, tvoj Bog, nazaj ujetnike tvoje in se te usmili in te zopet zbere izmed vseh ljudstev, kamor te je razkropil Gospod, tvoj Bog.

⁴Ako bi bili razkropljenci tvoji ob koncu neba, tudi odondod te zbere Gospod, tvoj Bog, in odondod te prinese;

⁵in Gospod, tvoj Bog, te pripelje v deželo, ki so jo posedli očetje tvoji, in dobiš jo ti; in dobro ti stori in te pomnoži bolj nego očete tvoje.

⁶In Gospod, tvoj Bog, obreže srce tvoje in tvojega zaroda srce, da ljubiš Gospoda, svojega Boga, iz vsega srca svojega in z vso dušo svojo, da bi živel.

⁷In Gospod, tvoj Bog, dene vse te kletve na sovražnike tvoje in na tiste, ki te črté, ki so te preganjali.

⁸Ti pa se izpreobrneš in boš poslušal glas Gospodov in izpolnjeval vse zapovedi njegove, ki ti jih zapovedujem danes.

⁹In Gospod, tvoj Bog, stori, da boš imel obilje pri vsem delu svoje roke, v sadu svojega telesa, v prireji živine in v pridelku zemlje svoje, tebi v dobro; zakaj Gospod se te bo zopet veselil tebi v dobro, kakor se je bil veselil očetov tvojih,

¹⁰ko boš poslušal glas Gospoda, svojega Boga, izpolnjujoč njegove zapovedi in postave, ki so pisane v tej knjigi zakona, ko se izpreobrneš h Gospodu, svojemu Bogu, z vsem srcem svojim in z vso dušo svojo.

¹¹Zakaj ta zapoved, ki ti jo jaz danes zapovedujem, ni previsoka zate, tudi ni daleč od tebe;

¹²ni v nebesih, da bi rekel: Kdo stopi za nas v nebesa in nam jo prinese, da bi jo slišali in po njej ravnali?

¹³Tudi ni onostran morja, da bi rekel: Kdo pojde čez morje za nas ter nam jo prinese, da bi jo slišali in po njej ravnali?

¹⁴Ampak prav blizu ti je ta beseda, v ustih tvojih in v srcu tvojem, da bi jo izpolnjeval.

¹⁵Poglej, predložil sem ti danes življenje in dobro, smrt in hudo

¹⁶s tem, da ti danes zapovedujem, da ljubi Gospoda, svojega Boga, hodi po njegovih potih in drži zapovedi, postave in sodbe njegove, da bi živel in se množil ter da bi te blagoslovil Gospod, tvoj Bog, v deželi, v katero greš, da jo posedeš.

¹⁷Ako se pa odvrne tvoje srce in ne boš poslušal, ampak se daš premotiti ter se boš drugim bogovom poklanjal in jim služil:

¹⁸oznanjam vam danes, da gotovo poginete; ne podaljšate svojih dni v deželi, v katero si namenjen iti čez Jordan, da jo posedeš.

¹⁹Za priči proti vam kličem danes nebo in zemljo. Predložil sem ti danes življenje in smrt, blagoslov in prokletstvo: izvoli si torej življenje, da bi živel ti in zarod tvoj,

²⁰da ljubiš Gospoda, svojega Boga, poslušaš njegov glas in se ga oklepaš; zakaj v tem je tvoje življenje in podaljšanje tvojih dni, da bi prebival v deželi, za katero je Gospod prisegel očetom tvojim, Abrahamu, Izaku in Jakobu, da jim jo da.