2. Korinčanom 3 Primerjava: Slovenski KJV vs Chraska

2. Korinčanom 3

¹Ali ponovno začenjamo priporočati sami sebe? Ali potrebujemo, kot nekateri drugi, za vas priporočilne poslanice ali priporočilna pisma od vas?

²Vi ste naša poslanica, napisana v naših srcih, od vseh ljudi poznana in brana,

³ker ste vidno oznanili, da ste Kristusova poslanica, dana po nas, ne napisana s črnilom, temveč z Duhom živega Boga; ne na kamnite plošče, temveč na mesene plošče srca.

⁴In tako zaupanje imamo po Kristusu usmerjeno k Bogu;

⁵ne da smo sami zadostni, da mislimo karkoli kakor od nas samih, temveč je naša zadostnost od Boga;

⁶ki nas je tudi storil zmožne služabnike nove zaveze; ne po črki, temveč po duhu; kajti črka ubija, toda duh daje življenje.

⁷Toda če je bilo veličastno služenje smrti, zapisano in vrezano v kamne, tako da Izraelovi otroci, zaradi slave njegove zunanjosti, niso mogli neomajno gledati Mojzesovega obraza, katerega slava je bila odpravljena,

⁸kako ne bo služba duha precej veličastnejša?

⁹Kajti če je služba obsodbi slava, [jo] služba pravičnosti veliko bolj prekaša v slavi.

¹⁰Kajti celó to, kar je postalo slavno, v tem oziru ni imelo slave, zaradi slave, ki prekaša.

¹¹Kajti če je bilo slavno to, kar je bilo odpravljeno, je veliko bolj slavno to, kar ostaja.

¹²Ker imamo torej tolikšno upanje, uporabljamo veliko razumljivost govora,

¹³in ne kakor Mojzes, ki si je prek svojega obraza nadel zagrinjalo, da Izraelovi otroci niso mogli neomajno gledati konca tega, kar je odpravljeno.

¹⁴Toda njihovi umi so bili zaslepljeni. Kajti do danes ostaja pri branju Stare zaveze isto zagrinjalo neodgrnjeno; katere zagrinjalo je odpravljeno v Kristusu.

¹⁵Toda celó do današnjega dne, kadar se bere Mojzes, je na njihovem srcu zagrinjalo.

¹⁶Pa vendar, ko se bodo obrnili h Gospodu, bo zagrinjalo odvzeto.

¹⁷Torej Gospod je ta Duh, in kjer je Gospodov Duh, tam je svoboda.

¹⁸Toda mi vsi, ki z odgrnjenim obrazom gledamo kakor v steklu Gospodovo slavo, smo iz slave v slavo preobraženi v isto podobo, celó kakor po Gospodovem Duhu.

2. Korinčanom 3

¹Začenjamo li zopet sami sebe priporočati? ali potrebujemo li, kakor nekateri, priporočilnih listov do vas ali od vas?

²List nas ste vi, napisan v srcih naših, ki ga poznajo in bero vsi ljudje,

³ker se kažete, da ste list Kristusov, napravljen po naši službi, pisan ne s črnilom, ampak z Duhom Boga živega, ne na kamenitih pločah, ampak na mesenih pločah srca.

⁴Tako zaupanje pa imamo po Kristusu do Boga:

⁵Ne da bi bili zmožni, sami po sebi misliti kaj kakor sami iz sebe, temuč naša zmožnost je od Boga,

⁶ki nas je storil tudi zmožne, da smo služabniki nove zaveze, ne črke, ampak Duha; kajti črka ubija, a Duh oživlja.

⁷Če je pa služba smrti, v črkah in vrezana v kamene, bila polna slave, tako da niso mogli pogledati sinovi Izraelovi v obličje Mojzesovo zavoljo slave obličja njegovega, ki pa je bila minljiva:

⁸kako naj bi ne bila veliko bolj polna slave služba Duha?

⁹Zakaj ako je bila služba obsojanja slavna, veliko bolj je obila v slavi služba pravičnosti;

¹⁰saj proti tej preveliki slavi nove zaveze, kakor da bi ne bila oslavljena stara zaveza, ki je pač bila oslavljena.

¹¹če je v slavi, kar je minljivo, veliko bolj je v slavi, kar je trajno.

¹²Ker imamo torej toliko upanje, govorimo z veliko prostosrčnostjo

¹³in ne delamo kakor Mojzes, ki si je deval zagrinjalo na obličje, da ne bi videli sinovi Izraelovi konca temu, kar je minljivo.

¹⁴Ali njih misli so odrevenele. Kajti prav do današnjega dne ostaja isto zagrinjalo pri branju stare zaveze neodgrnjeno, ker se le v Kristusu odpravlja.

¹⁵A do danes, kadarkoli se čita Mojzes, leži zagrinjalo na njih srcih.

¹⁶Kadar se pa zgodi izpreobrnjenje v Gospodu, se sname zagrinjalo.

¹⁷Gospod pa je Duh; kjer pa je Duh Gospodov, tam je svoboda.

¹⁸A mi vsi, ki z odkritim obličjem gledamo kot v zrcalu slavo Gospodovo, se premenjujemo v isto podobo od slave v slavo, kakor od Gospodovega Duha.