2. Korinčanom 2

¹Toda sam pri sebi sem sklenil, da k vam ne bom ponovno prišel s potrtostjo.

²Kajti če vas užalostim, kdo je torej tisti, ki me razveseljuje, razen istega, ki je po meni užaloščen?

³In to isto sem napisal vam, da ne bi, ko pridem, imel bridkost od teh, od katerih bi se moral veseliti; ker imam zaupanje v vas vse, da je moje veselje veselje vas vseh.

⁴Kajti iz precejšnje stiske in tesnobe srca sem vam pisal z mnogimi solzami; ne da bi bili vi užaloščeni, temveč da bi lahko spoznali ljubezen, ki jo imam bolj obilno do vas.

⁵Toda če je kdorkoli povzročil žalost, ni užalostil mene, temveč deloma, da vas ne bom vse preobremenil.

⁶Takšnemu človeku je primerna ta kazen, katera [mu] je bila naložena od večine.

⁷Tako da mu morate nasprotno vi raje odpustiti in ga potolažiti, da ne bi bil mogoče tak požrt s preveliko bridkostjo.

⁸Zatorej vas rotim, da boste potrdili svojo ljubezen do njega.

⁹Kajti zato sem vam tudi pisal, da bi lahko spoznal dokaz o vas, če ste v vseh stvareh poslušni.

¹⁰Komur kaj odpustite, odpuščam tudi jaz. Kajti če sem kaj odpustil, komur sem zaradi vas to odpustil, sem to odpustil v Kristusovi osebi;

¹¹§ da Satan ne bi pridobil prednosti pred nami; kajti o njegovih naklepih nismo nevedni.

¹²Nadalje, ko sem prišel v Troádo, da oznanim Kristusov evangelij in so mi bila odprta vrata v Gospodu,

¹³v svojem duhu nisem imel počitka, ker nisem našel svojega brata Tita. Toda ko sem se od njih poslovil, sem od tam odšel v Makedonijo.

¹⁴Torej hvala bodi Bogu, ki nam vedno povzroča, da slavimo zmago v Kristusu in po nas na vsakem kraju razodeva vonj njegovega spoznanja.

¹⁵Kajti Bogu smo prijeten Kristusov vonj med temi, ki so rešeni in med temi, ki se pogubljajo.

¹⁶Nekomu smo vonj po smrti za smrt, drugemu pa vonj po življenju za življenje. In kdo je primeren za te stvari?

¹⁷§ Kajti nismo kakor mnogi, ki kvarijo Božjo besedo; temveč kot iz iskrenosti, vendar kot od Boga, v Božjih očeh govorimo v Kristusu.

2. Korinčanom 2

¹Sklenil sem pa v sebi to, da zopet ne pridem z žalostjo k vam.

²Kajti če jaz žalostim vas, kdo je, ki bi me razveselil, če ne ta, ki sem ga jaz užalostil?

³In napisal sem vam prav to, da ne bi žalosti imel, ko pridem, s temi, nad katerimi bi se imel radovati; nadejajoč se za vas vse, da je moja radost vseh vas radost.

⁴Kajti z veliko stisko in srčno težavo sem vam pisal, z mnogimi solzami, ne da se žalostite, marveč da spoznate ljubezen, ki je imam obilo do vas.

⁵Če je pa kdo povzročil žalost, ni mene užalostil, temuč nekoliko (da ga preveč ne obtežim) vse vas.

⁶Dosti je takemu ta kazen, ki ga je zadela od večine:

⁷nasproti zdaj storite bolje, da mu odpustite in ga potolažite, da bi prevelika žalost morda ne pogoltnila takega.

⁸Zato vas prosim, da potrdite ljubezen do njega.

⁹Kajti zato sem tudi pisal, da vas preizkusim in spoznam, ste li v vsem poslušni.

¹⁰Komur pa kaj odpustite, njemu tudi jaz; saj tudi kar sem jaz odpustil, če sem kaj odpustil, za voljo vas sem to storil pred obličjem Kristusovim,

¹¹da bi nas ne ukanil satan; kajti niso nam njegove misli neznane.

¹²A ko sem prišel v Troado zavoljo evangelija Kristusovega in so mi bila vrata odprta v Gospodu,

¹³nisem imel miru v duhu svojem, ker nisem našel Tita, brata svojega; temuč sem vzel slovo od njih in odšel v Macedonijo.

¹⁴Ali hvala Bogu, ki nam vsekdar zmago daje v Kristusu in vonjavo spoznanja svojega razodeva po nas na vsakem mestu.

¹⁵Kajti Kristusova prijetna dišava smo Bogu v teh, ki se zveličujejo, in v tistih, ki gredo v pogubo;

¹⁶enim vonjava iz smrti za smrt, a drugim vonjava iz življenja za življenje. In kdo je zmožen za to?

¹⁷Kajti nismo kakor mnogi, ki pokvarjajo besedo Božjo, temuč kakor iz čistote, kakor iz Boga, vpričo Boga govorimo v Kristusu.