1. Samuelova 21

¹Potem je David prišel v Nob, k duhovniku Ahimélehu in Ahiméleh se je bal ob srečanju z Davidom in mu je rekel: »Zakaj si sam in ni nikogar s teboj?«

²David je rekel duhovniku Ahimélehu: »Kralj mi je zapovedal opravilo in mi rekel: ›Naj noben človek ne izve karkoli o opravilu, s katerim te pošiljam in kaj sem ti zapovedal in svoje služabnike sem določil na takšen in takšen kraj.‹

³Zdaj torej kaj je pod tvojo roko? Daj mi pet hlebov kruha v roko ali kar je prisotnega.«

⁴Duhovnik je Davidu odgovoril in rekel: »Tam ni običajnega kruha pod mojo roko, temveč je posvečen kruh, če so se vsaj mladeniči zadržali pred ženskami.«

⁵§ David je odgovoril duhovniku in mu rekel: »Resnično so bile ženske zadržane pred nami te tri dni, odkar sem prišel ven in posode mladeničev so svete in kruh je nekako običajen, da, kot bi bil ta dan posvečen v posodi.«

⁶Tako mu je duhovnik dal posvečenega kruha, kajti tam ni bilo kruha, razen hleba navzočnosti, kar je bilo vzeto izpred Gospoda, da se položi vroč kruh na dan, ko je bil ta vzet.

⁷Torej nek mož izmed Savlovih služabnikov se je ta dan zadrževal tam pred Gospodom in njegovo ime je bilo Doég, Edómec, glavni izmed črednikov, ki so pripadali Savlu.

⁸David je rekel Ahimélehu: »In ali ni tukaj pod tvojo roko sulica ali meč? Kajti s seboj nisem prinesel niti svojega meča niti svojih orožij, ker je kraljev posel zahteval naglico.«

⁹Duhovnik je rekel: »Meč Filistejca Goljata, ki si ga umoril v dolini Elá, glej, ta je tukaj, za efódom zavit v oblačilo. Če hočeš vzeti tega, ga vzemi, kajti nobenega drugega ni, razen tega tukaj.« David je rekel: »Nobenega ni podobnega temu; daj mi ga.«

¹⁰David se je vzdignil in tisti dan iz strahu pred Savlom pobegnil in šel k Ahíšu, kralju v Gatu.

¹¹Ahíševi služabniki so mu rekli: »Ali ni to David, kralj dežele? Ali niso prepevale druga drugi o njem v plesih, rekoč: ›Savel je umoril svoje tisoče, David pa svoje deset tisoče?‹«

¹²David si je te besede položil v svoje srce in se boleče bal Ahíša, kralja iz Gata.

¹³Pred njimi je spremenil svoje obnašanje in v njihovih rokah se je hlinil zmešanega in praskal po vhodih velikih vrat in si svojo slino pustil izlivati na svojo brado.

¹⁴Potem je Ahíš rekel svojim služabnikom: »Glejte no! Vidite, človek je zmešan. Zakaj ste ga torej privedli k meni?

¹⁵Mar potrebujem zmešanih ljudi, da ste pripeljali tega pajdaša, da igra norca v moji prisotnosti? Ali naj ta pajdaš pride v mojo hišo?«

1. Samuelova 21

¹In David dospe v Nob k Ahimeleku duhovniku. In Ahimelek pride s trepetom Davidu nasproti in mu reče: Zakaj si sam in nikogar ni s teboj?

²David reče duhovniku Ahimeleku: Kralj mi je nekaj ukazal in mi rekel: Naj nihče ne ve, po kaj sem te poslal in kaj sem ti ukazal. Hlapcem pa sem naročil, naj pridejo na ta in ta kraj.

³In sedaj, kaj imaš pri roki? daj mi pet hlebov kruha v roko ali karkoli imaš!

⁴Duhovnik pa odgovori in reče: Vsakdanjega kruha nimam pri roki, ampak le sveti kruh; če so se le mladeniči zdržali žen.

⁵In David odgovori duhovniku in mu reče: Ni bilo žene z nami včeraj, ne predvčerajšnjim, ko sem odhajal, in posode mladeničev so svete; in tisti je že nekako vsakdanji kruh, tem bolj ker je danes novi posvečen v posodah.

⁶Tedaj mu da duhovnik svetega kruha, ker tam ni bilo drugega nego kruhi obličja, ki so jih jemali izpred Gospoda, da polože gorke kruhe v dan, ko so jih vzeli.

⁷Bil pa je ondi tisti dan mož iz služabnikov Savlovih, ki se je tam mudil pred Gospodom, in ime mu je bilo Doeg Edomec, načelnik Savlovih pastirjev.

⁸In David reče Ahimeleku: Nimaš li tu pri roki sulice ali meča? Zakaj nisem vzel s seboj ne meča, ne orožja svojega, ker je kraljeva reč zahtevala naglost.

⁹Duhovnik odgovori: Meč Goliata Filistejca, ki si ga ubil v Hrastovi dolini, glej, je zavit v odevo za naramnikom; če hočeš tega, ga vzemi, ker tu ni drugega. In David reče: Ni mu enakega, daj mi ga!

¹⁰In David vstane in pobegne tisti dan iz strahu pred Savlom, in pride k Ahisu, kralju v Gatu.

¹¹In služabniki Ahisovi mu reko: Ni li to David, kralj dežele? Ni li ta, ki so o njem v kolu odpevale druga drugi, govoreč: Savel je pobil svoj tisoč, a David svojih deset tisoč.

¹²David pa, ko je premislil te besede v srcu, se silno zboji Ahisa, kralja v Gatu.

¹³In premenil je svoje vedenje pred njimi, in je besnel v njih rokah in praskal po durih v vratih in sline cedil po bradi svoji.

¹⁴Tedaj reče Ahis služabnikom svojim: Poglejte, vidite, da je ta mož blazen! Čemu ste mi ga privedli?

¹⁵Imam li premalo norcev, da ste mi tegale pripeljali, da bi norel pred menoj? Ta li naj pride v hišo mojo?