1. Samuelova 22

¹David je torej odpotoval od tam in pobegnil v votlino Adulám. Ko so njegovi bratje in vsa hiša njegovega očeta to slišali, so odšli dol, tja k njemu.

²K njemu so se zbrali skupaj vsak, kdor je bil v stiski in vsak, kdor je bil v dolgu in vsak, kdor je bil nezadovoljen; in postal je poveljnik nad njimi in tam je bilo z njim okoli štiristo mož.

³David je od tam odšel v moábsko Micpo in moabskemu kralju rekel: »Naj moj oče in moja mati, prosim te, prideta naprej in bosta s teboj, dokler ne izvem kaj bo Bog storil zame.«

⁴In privedel ju je pred moábskega kralja in prebivala sta z njim ves čas, ko je bil David v utrjenem kraju.

⁵Prerok Gad je rekel Davidu: »Ne prebivaj v utrjenem kraju. Odidi in pojdi v Judovo deželo.« Potem je David odrinil in prišel v gozd Heret.

⁶Ko je Savel slišal, da so odkrili Davida in može, ki so bili z njim (torej Savel je prebival v Gíbei, pod drevesom v Rami, s svojo sulico v svoji roki in vsi njegovi služabniki so stali okoli njega),

⁷je potem Savel rekel svojim služabnikom, ki so stali okoli njega: »Poslušajte torej, vi Benjaminovci, ali bo Jesejev sin vsakemu izmed vas dal polja in vinograde in vas vse postavil za poveljnike nad tisočimi in poveljnike nad stotimi,

⁸da ste se vsi izmed vas zarotili zoper mene in tam ni nikogar, ki mi kaže, da je moj sin sklenil dogovor z Jesejevim sinom in tam ni nikogar izmed vas, ki mu je žal zame ali mi kaže, da je moj sin zoper mene razvnel mojega služabnika, da preži v zasedi, kakor ta dan?«

⁹Potem je odgovoril Edómec Doég, ki je bil postavljen nad Savlove služabnike in rekel: »Videl sem Jesejevega sina prihajati v Nob, k Ahitúbovemu sinu Ahimélehu.

¹⁰Ta je od Gospoda povprašal zanj in dal mu je živež in dal mu je meč Filistejca Goljata.«

¹¹Potem je kralj poslal, da pokliče duhovnika Ahiméleha, Ahitúbovega sina in vso hišo njegovega očeta, duhovnike, ki so bili v Nobu in vsi izmed njih so prišli h kralju.

¹²Savel je rekel: »Poslušaj sedaj ti, Ahitúbov sin.« Ta je odgovoril: »Tukaj sem, moj gospod.«

¹³Savel mu je rekel: »Zakaj sta se zarotila zoper mene, ti in Jesejev sin, v tem, da si mu dal kruha in meč in si od Boga poizvedel zanj, da bi on vstal zoper mene, da preži v zasedi kakor na ta dan?«

¹⁴Potem je Ahiméleh odgovoril kralju in rekel: »Kdo je tako zvest med vsemi tvojimi služabniki kakor David, ki je kraljev zet in gre ob tvojem ukazu in je častitljiv v tvoji hiši?

¹⁵Ali sem takrat začel poizvedovati od Boga zanj? To bodi daleč od mene. Naj kralj ne pripiše kakršnekoli stvari svojemu služabniku niti vsej hiši mojega očeta, kajti tvoj služabnik ni vedel nič od vsega tega, manj ali več.«

¹⁶Kralj je rekel: »Zagotovo boš umrl, Ahiméleh, ti in vsa hiša tvojega očeta.«

¹⁷Kralj je rekel pešcem, ki so stali okoli njega: »Obrnite se in ubijte Gospodove duhovnike, ker je tudi njihova roka z Davidom in ker so vedeli, ko je on pobegnil, pa mi tega niso pokazali.« Toda kraljevi služabniki niso hoteli iztegniti svoje roke, da pade na Gospodove duhovnike.

¹⁸Kralj je rekel Doégu: »Ti se obrni in padi nad duhovnike.« In Edómec Doég se je obrnil in padel nad duhovnike in jih na ta dan usmrtil petinosemdeset oseb, ki so nosili lanen efód.

¹⁹Nob, mesto duhovnikov, je udaril z ostrino meča, tako moške kakor ženske, otroke in dojenčke, vole, osle in ovce, z ostrino meča.

²⁰Eden izmed Ahimélehovih sinov, Ahitúbov sin, imenovan Abjatár, pa je ušel in pobegnil za Davidom.

²¹Abjatár je pokazal Davidu, da je Savel umoril Gospodove duhovnike.

²²David je rekel Abjatárju: »Vedel sem to ta dan, ko je bil tam Edómec Doég, da bo zagotovo povedal Savlu. Povzročil sem smrt vseh oseb hiše tvojega očeta.

²³Ostani z menoj, ne boj se, kajti kdor streže po mojem življenju, streže po tvojem življenju. Toda z menoj boš na varnem.«

1. Samuelova 22

¹David torej odrine odtod in pobegne v Adulamsko votlino. Ko to slišijo bratje njegovi in vsa družina očeta njegovega, pridejo tja doli k njemu.

²In zbrali so se pri njem vsake vrste ljudje, kdorkoli je bil v stiski in kogar je pritiskal upnik in kdor je bil žalostnega srca, in on je postal njih poglavar; in bilo jih je pri njem okoli štiristo mož.

³In odondod odide David v Micpo na Moabskem, in reče kralju Moabcev: Prosim, naj oče moj in mati moja prideta in bivata pri vas, dokler ne zvem, kaj Bog stori z menoj.

⁴In pripeljal ju je pred kralja moabskega, in sta ostala pri njem vse dni, dokler je David bival na trdnjavi.

⁵A prorok Gad reče Davidu: Ne ostani na tej trdnjavi, vstani in pojdi v deželo Judovo. Tedaj odide David in pride v gozd pri Haretu.

⁶In Savel je čul, da so zvedeli za Davida in za može, ki so bili ž njim. Savel pa je sedel v Gibei, pod tamarisko na višavi, v roki držeč sulico, in vsi hlapci njegovi so stali pred njim.

⁷In reče Savel vsem hlapcem svojim, pri njem stoječim: Čujte vendar, Benjaminci! Ali vam da vsakemu sin Jesejev njiv in vinogradov? Postavi li vas vse za poveljnike čez tisoč in poveljnike čez sto?

⁸Da ste se vsi zavezali zoper mene in ga ni, ki bi mi povedal, ko se moj sin veže s sinom Jesejevim? In ni ga med vami, ki bi mu bilo žal zaradi mene ali ki bi mi razodel, da je moj sin obudil mojega hlapca zoper mene, da preži name, kakor se danes vidi!

⁹Nato odgovori Doeg Edomec, ki je stal poleg Savlovih hlapcev, in reče: Videl sem sina Jesejevega, da je prišel v Nob k Ahimeleku, sinu Ahitubovemu.

¹⁰In on je zanj vprašal Gospoda in mu je dal živeža in meč Goliata Filistejca.

¹¹Tedaj pošlje kralj, da pokličejo Ahimeleka duhovnika, sina Ahitubovega, in vso očeta njegovega družino, duhovnike, ki so bili v Nobu; in vsi pridejo pred kralja.

¹²In Savel veli: Čuj zdaj, sin Ahitubov! On odgovori: Glej, tu sem, gospod moj!

¹³In Savel mu reče: Za kaj sta se zavezala zoper mene, ti in sin Jesejev, da si mu dal kruha in meč in si zanj vprašal Boga, da se vzdigne zoper mene, prežeč name, kakor se danes vidi?

¹⁴Nato odgovori Ahimelek kralju in reče: In kdo je med vsemi služabniki tvojimi tako zvest kakor David, ki je kraljev zet in hodi v tvoje svetovalstvo in je spoštovan v hiši tvoji?

¹⁵Ali sem šele danes zanj začel vpraševati Boga? To ne bodi na meni! Kralj naj ne prisoja kaj takega hlapcu svojemu, ne vsej očeta mojega družini, zakaj hlapec tvoj ne ve nič tega, ne malega, ne velikega.

¹⁶Toda kralj reče: Gotovo umreš, Ahimelek, ti in vsa očeta tvojega družina!

¹⁷In kralj veli stražarjem, ki so stali pri njem: Obrnite se in pobijte duhovnike Gospodove! Zakaj njih roka je tudi z Davidom, ker so vedeli, da beži, in mi niso naznanili. Ali kraljevi hlapci niso hoteli rok iztegniti na duhovnike Gospodove, da jih ubijejo.

¹⁸In kralj veli Doegu: Obrni se ti in udari duhovnike! In Doeg Edomec se obrne in udari duhovnike, in je pobil tisti dan petinosemdeset mož, ki so nosili platneni naramnik.

¹⁹In Nob, mesto duhovnikov, je udaril z ostrino meča, može in žene, otroke in dojence, goved in osle in ovce z ostrino meča.

²⁰Le eden sinov Ahimeleka, sina Ahitubovega, po imenu Abiatar, se je rešil, bežeč za Davidom.

²¹In Abiatar je oznanil Davidu, da je Savel pomoril duhovnike Gospodove.

²²David pa reče Abiatarju: Vedel sem tisti dan, ko je bil ondi Doeg Edomec, da gotovo oznani Savlu; jaz sem provzročil smrt vseh oseb iz očeta tvojega hiše.

²³Ostani pri meni in se ne boj! Zakaj kdor meni streže po življenju, streže tebi po življenju, in pri meni boš dobro obvarovan.