Psalmi 31 Primerjava: Slovenski KJV vs Chraska

Psalmi 31

¹Vate, oh Gospod, polagam svoje trdno upanje; naj ne bom nikoli osramočen, osvobodi me v svoji pravičnosti.

²Nagni k meni svoje uho, naglo me osvobodi. Bodi moja čvrsta skala, za hišo obrambe, da me rešiš.

³Kajti ti si moja skala in moja trdnjava, zato me vôdi zaradi svojega imena in me usmerjaj.

⁴Potegni me iz mreže, ki so jo na skrivnem položili zame, kajti ti si moja moč.

⁵V tvojo roko izročam svojega duha. Odkupil si me, oh Gospod, Bog resnice.

⁶Sovražil sem tiste, ki se ozirajo za lažnivimi ničevostmi, toda jaz zaupam v Gospoda.

⁷Vesel bom in se radoval v tvojem usmiljenju, kajti preudaril si mojo težavo, v stiskah si spoznal mojo dušo

⁸in me nisi zaprl v roko mojega sovražnika. Moja stopala si postavil na velik prostor.

⁹Usmili se me, oh Gospod, kajti v stiski sem. Moje oko je použito z žalostjo, da, moja duša in moj trebuh.

¹⁰Kajti moje življenje je iztrošeno z žalostjo in moja leta z vzdihovanjem. Moja moč slabi zaradi moje krivičnosti in moje kosti so použite.

¹¹Bil sem graja med vsemi svojimi sovražniki, toda še posebej med svojimi bližnjimi in strah svojim znancem. Tisti, ki so me videli zunaj, so pobegnili pred menoj.

¹²Pozabljen sem, kakor je mrtev človek hitro pozabljen iz uma. Podoben sem razbiti posodi.

¹³Kajti slišal sem obrekovanje mnogih. Strah je bil na vsaki strani. Medtem ko so se skupaj posvetovali zoper mene, so snovali, da vzamejo moje življenje.

¹⁴Toda jaz sem zaupal vate, oh Gospod. Rekel sem: »Ti si moj Bog.«

¹⁵Moji časi so v tvoji roki. Osvobodi me pred roko mojih sovražnikov in pred tistimi, ki me preganjajo.

¹⁶Stôri, da tvoj obraz zasije nad tvojim služabnikom. Reši me zaradi svojega usmiljenja.

¹⁷Naj ne bom osramočen, oh Gospod, kajti klical sem k tebi. Naj bodo zlobni osramočeni in naj bodo molče v grobu.

¹⁸Naj bodo utišane lažnive ustnice, ki ponosno in zaničljivo govorijo boleče stvari zoper pravičnega.

¹⁹O, kako velika je tvoja dobrota, ki si jo prihranil za tiste, ki se te bojijo, ki si jo izvršil tistim, ki zaupajo vate pred človeškimi sinovi!

²⁰Pred ponosom ljudi jih boš skril v zatišju svoje prisotnosti. Pred prepirom jezikov jih boš skrivaj varoval v paviljonu.

²¹Blagoslovljen bodi Gospod, kajti pokazal mi je svojo čudovito prijaznost v utrjenem mestu.

²²Kajti v svoji naglici sem rekel: »Iztrebljen sem izpred tvojih oči.« Vendar si slišal glas mojih ponižnih prošenj, ko sem klical k tebi.

²³Oh ljubite Gospoda, vsi vi njegovi sveti, kajti Gospod ohranja zveste in obilno nagrajuje tistega, ki ravna ponosno.

²⁴§ Bodite odločnega poguma in vaša srca bo okrepil vsem vam, ki upate v Gospoda.

Psalmi 31

¹{Načelniku godbe. Psalm Davidov.} Pri tebi, Gospod, iščem zavetja; naj ne bodem osramočen vekomaj; po pravičnosti svoji me osvobodi.

²Nagni k meni uho svoje, hitro me otmi; skala pribežališča mi bodi, trden grad, da se rešim.

³Kajti skala moja si in trdnjava moja, torej zavoljo imena svojega me vodi in me spremljaj.

⁴Izpelji me iz mreže, katero so skrili zoper mene, saj ti si obrana moja.

⁵V roko tvojo izročam duha svojega. Odrešil si me, o Gospod, resnice Bog mogočni.

⁶Sovražim nje, ki časté ničemurnosti prazne, jaz pa upam v Gospoda.

⁷Radoval se bom in veselil usmiljenja tvojega, ker si se ozrl na siromaštvo moje, spoznal duše moje stiske;

⁸in nisi me izdal sovražniku v roko, a v prostoren kraj si postavil noge moje.

⁹Usmili se me, Gospod, ker v stiski sem, od žalovanja hira oko moje, duša moja in telo moje:

¹⁰Kajti v žalosti je minilo življenje moje in leta moja v zdihovanju; vsled moje krivice hira krepkost moja in kosti moje ginejo.

¹¹Zavoljo vseh sovražnikov svojih sem prišel v zasmeh, da, celo sosedom svojim, strah pa sem znancem svojim; ko me zagledajo zunaj, beže od mene.

¹²V pozabljenje me zagreba srce kakor mrtvega, postal sem kakor orodje podrto.

¹³Kajti zasramovanje čujem od mnogih, strašenje od vseh strani; posvetujoč se skupaj zoper mene, mislijo, kako bi prestregli dušo mojo.

¹⁴Jaz pa upam v tebe, Gospod, govorim: Bog moj si ti.

¹⁵V rokah tvojih so časi moji; otmi me iz rok sovražnikov mojih in preganjalcev mojih.

¹⁶Daj, da sveti obličje tvoje nad tvojim hlapcem, reši me po milosti svoji.

¹⁷Gospod, naj ne pridem v sramoto, ker tebe kličem; osramočeni naj bodo brezbožni in molče naj gredo v pekel.

¹⁸Onemé naj ustne lažnive, ki govoré zoper pravičnega trdo, z napuhom in zaničevanjem.

¹⁹O, kako obila je dobrota tvoja, ki jo hraniš njim, kateri se te bojé, in jo izkazuješ njim, kateri pribegajo k tebi, vpričo otrok človeških.

²⁰Skrivaš jih v skrivališču obličja svojega pred zarotami ljudi, varuješ jih v koči svoji prepira jezikov.

²¹Hvaljen bodi Gospod, ker mi je izkazal čudovito milost svojo v utrjenem mestu.

²²Jaz sem bil sicer rekel v malodušnosti svoji: Iztrebljen sem izpred oči tvojih. Vendar si slišal molitev mojih glas, ko sem k tebi vpil.

²³Ljubite Gospoda, vsi svetniki njegovi: Gospod hrani zvestobo in povrača preobilo njemu, ki ravna ošabno.

²⁴Močni bodite in naj se vam ohrabri srce, vi vsi, ki čakate Gospoda.