Psalmi 107 Primerjava: Slovenski KJV vs Chraska

Psalmi 107

¹Oh zahvaljujte se Gospodu, ker je dober, kajti njegovo usmiljenje traja večno.

²Tako naj govorijo Gospodovi odkupljenci, ki jih je odkupil iz sovražnikove roke

³in jih zbral iz dežel, od vzhoda in od zahoda, od severa in od juga.

⁴Tavali so po divjini, po osamljeni poti; nobenega mesta niso našli, da prebivajo v njem.

⁵Lačni in žejni, njihova duša je oslabela v njih.

⁶Potem so v svoji stiski klicali h Gospodu in jih je osvobodil iz njihovih tegob.

⁷Vodil jih je naprej po pravi poti, da lahko gredo v mesto prebivanja.

⁸Oh, da bi ljudje hvalili Gospoda zaradi njegove dobrote in zaradi njegovih čudovitih del človeškim otrokom!

⁹Kajti on nasičuje hrepenečo dušo in lačno dušo napolnjuje z dobroto.

¹⁰Tem, ki so sedeli v temi in smrtni senci in bili zvezani v stiski in železu,

¹¹ker so se uprli zoper Božjo besedo in zaničevali namero Najvišjega,

¹²je zato njihovo srce ponižal s trudom; padli so dol in nikogar ni bilo, da pomaga.

¹³Potem so v svoji stiski klicali h Gospodu in rešil jih je iz njihovih tegob.

¹⁴Privedel jih je iz teme in smrtne sence in pretrgal njihove vezi.

¹⁵Oh, da bi ljudje hvalili Gospoda zaradi njegove dobrote in zaradi njegovih čudovitih del človeškim otrokom!

¹⁶Kajti zlomil je velika vrata iz brona in presekal železne zapahe.

¹⁷Bedaki, zaradi svojega prestopka in zaradi svojih krivičnosti so prizadeti.

¹⁸Njihova duša prezira vse vrste hrane in približujejo se velikim vratom smrti.

¹⁹Potem v svoji stiski kličejo h Gospodu in on jih rešuje iz njihovih tegob.

²⁰Poslal je svojo besedo, jih ozdravil in jih osvobodil pred njihovimi uničenji.

²¹Oh, da bi ljudje hvalili Gospoda za njegovo dobroto in za njegova čudovita dela človeškim otrokom!

²²Naj žrtvujejo klavne daritve zahvaljevanja in z veseljem oznanjajo njegova dela.

²³Tisti, ki gredo dol k morju na ladjah, da trgujejo po velikih vodah,

²⁴tisti vidijo Gospodova dela in njegove čudeže v globini.

²⁵Kajti on ukazuje in vzdiguje viharni veter, ki dviguje valove.

²⁶Le-ti se vzpenjajo k nebu, ponovno gredo dol h globinam. Njihova duša je zmehčana zaradi stiske.

²⁷Opotekajo se sem ter tja in omahujejo kakor pijan človek in ne vedo več kaj storiti.

²⁸Potem v svoji stiski kličejo h Gospodu in jih izpeljuje iz njihovih tegob.

²⁹Vihar spreminja v tišino, tako da so njegovi valovi mirni.

³⁰Potem so veseli, ker so mirni; tako jih privede v njihovo želeno pristanišče.

³¹Oh, da bi ljudje hvalili Gospoda za njegovo dobroto in za njegova čudovita dela človeškim otrokom!

³²Naj ga povišujejo tudi v skupnosti ljudstva in ga hvalijo v zboru starešin.

³³Reke spreminja v divjino in vodne izvire v suha tla,

³⁴rodovitno deželo v jalovost zaradi zlobnosti tistih, ki prebivajo v njej.

³⁵Divjino spreminja v stoječo vodo in suha tla v vodne izvire.

³⁶Tam daje lačnim, da prebivajo, da lahko postavijo mesto za prebivališče,

³⁷posejejo polja in zasadijo vinograde, ki lahko obrodijo sadove rasti.

³⁸Tudi blagoslavlja jih, tako da so silno pomnoženi in ne prenaša, [da] se njihova živina zmanjšuje.

³⁹Ponovno, pomanjšani so in ponižani zaradi zatiranja, stiske in bridkosti.

⁴⁰Zaničevanje izliva na prince in jim povzroča, da se klatijo po divjini, kjer ni poti.

⁴¹Vendar ubogega postavlja na visoko pred stisko in mu pripravlja družine kakor trop.

⁴²Pravični bo to videl in se veselil; vsa krivičnost pa bo ustavila svoja usta.

⁴³Kdorkoli je moder in bo obeleževal te stvari, celó oni bodo razumeli Gospodovo ljubečo skrbnost.

Psalmi 107

¹Hvalite Gospoda, ker je dobrotljiv, ker vekomaj traja milost njegova!

²Tako naj govoré rešenci Gospodovi, ki jih je rešil iz rok tlačitelja

³in ki jih je zbral iz dežel, od vzhoda in od zahoda, od severa in od morja.

⁴Tavali so po puščavi, po potih samotnih, mesta za prebivališče niso našli;

⁵lačni so bili in žejni, njih duša je hirala v njih.

⁶Tedaj so klicali h Gospodu v nadlogi svoji, in rešil jih je iz njih stiske,

⁷in vodil jih je po pravem potu, da bi dospeli v mesto za prebivališče.

⁸Slavé naj Gospoda za milost njegovo in za čudovita dela njegova pri sinovih človeških:

⁹da on siti dušo potrebno in dušo gladno napolnjuje z dobrim.

¹⁰Kateri so sedeli v temoti in v smrtni senci, v bridkosti sponah in v železju,

¹¹ker so se upirali besedam Boga mogočnega in so zavrgli sklep Najvišjega;

¹²zato je ponižal njih srce z nadlogo, padli so, in ni ga bilo, ki bi jim bil pomagal.

¹³Tedaj so klicali h Gospodu v nadlogi svoji, in rešil jih je iz njih stiske;

¹⁴izpeljal jih je iz temin in smrtne sence in raztrgal je njih vezi.

¹⁵Slavé naj Gospoda za milost njegovo in za čudovita dela njegova pri sinovih človeških,

¹⁶da je strl vrata bronasta in zdrobil zapahe železne.

¹⁷Nespametni zavoljo pota pregrehe, zavoljo krivic svojih so prišli v trpljenje.

¹⁸Vsaka hrana se je studila njih duši, smrtnim vratom so se približali.

¹⁹Tedaj so klicali Gospoda v nadlogi svoji, in rešil jih je iz njih stiske;

²⁰poslal je besedo svojo in jih ozdravil, in jih je otel pogina.

²¹Slavé naj Gospoda za milost njegovo in za čudovita dela njegova pri sinovih človeških

²²in naj darujejo hvalne daritve ter oznanjajo z radostnim petjem dela njegova!

²³Kateri so šli na morje v ladjah, za opravilom svojim po velikih vodah,

²⁴oni so videli dela Gospodova in čuda njegova v globočini:

²⁵Ukaže namreč in napravi vihar, ki visoko žene valove njegove,

²⁶da se zdaj vzpenjajo do neba, zdaj zopet padajo v globočino, duša jim koprni v nadlogi;

²⁷vrtijo se in opotekajo kakor pijani, in vsa njih spretnost je izginila.

²⁸Tedaj so klicali h Gospodu v nadlogi svoji, in rešil jih je iz njih stiske;

²⁹premenil je vihar v tišino, in utihnili so jim valovi.

³⁰Tedaj se razveselé, da so se pomirili valovi, in tako jih je peljal v pristanišče zaželjeno.

³¹Slavé naj Gospoda za milost njegovo in za čudovita dela njegova pri sinovih človeških;

³²in naj ga poveličujejo v zboru ljudstva ter v seji starejšin naj ga hvalijo!

³³Reke izpreminja v puščavo in studence vodá v žejna tla,

³⁴zemljo rodovitno v solnato puščo zavoljo hudobnosti prebivalcev njenih.

³⁵Puščavo izpreminja v jezero in suhotna tla v studence vodá.

³⁶In tja naseli lačne, da zidajo mesto za prebivanje

³⁷in da posejejo njive in zasadé vinograde in pridelajo vsakoleten sad.

³⁸Blagoslavlja jih tako, da se množijo silno, in njih živine ne zmanjšuje.

³⁹Zmanjšani so pač bili in ponižani vsled zatiranja, nesreče in bridkosti.

⁴⁰On, ki izliva zaničevanje nad kneze in dela, da tavajo po praznoti, ki je brez potov,

⁴¹na višavo je postavil siromaka iz bede in mu razmnožil rodovine kakor črede.

⁴²Vidijo to pravični in se veselé, vsa malopridnost pa zapre usta svoja.

⁴³Kdorkoli je moder, naj pazi na to, in uvažujejo naj milosti Gospodove!