Pridigar 7

¹Dobro ime je boljše kakor dragoceno mazilo in dan smrti [je boljši] kakor dan rojstva nekoga.

²Bolje je iti v hišo žalujočega, kakor iti v hišo pojedine, kajti to je konec vseh ljudi; in živi si bodo to položili k srcu.

³Bridkost je boljša kot smeh, kajti z žalostjo obličja je srce postalo boljše.

⁴Srce modrega je v hiši žalovanja, toda srce bedakov je v hiši veselja.

⁵Bolje je poslušati oštevanje modrega, kakor za človeka poslušati pesem bedakov.

⁶Kajti kakor je prasketanje trnja pod loncem, tak je smeh bedaka. Tudi to je ničevost.

⁷Zatiranje modrega zagotovo dela besnega in podkupnina uničuje srce.

⁸Boljši je konec stvari kakor njen začetek, in potrpežljivi v duhu je boljši kakor ponosni v duhu.

⁹§ V svojem duhu ne bodi nagel, da bi bil jezen, kajti jeza počiva v naročju bedakov.

¹⁰Ne reci: »Kaj je razlog, da so bili prejšnji dnevi boljši kakor tile?« Kajti glede tega nisi modro poizvedel.

¹¹Modrost je dobra z dediščino; in z njo je korist tistim, ki gledajo sonce.

¹²Kajti modrost je obramba in denar je obramba, toda odličnost spoznanja je, da modrost daje življenje tem, ki jo imajo.

¹³Preudari Gospodovo delo, kajti kdo lahko izravna to, kar je on skrivil?

¹⁴Na dan uspevanja bodi radosten, toda na dan nadloge preudari; tudi Bog je postavil enega nasproti drugemu, z namenom, da človek ne bi ničesar našel za njim.

¹⁵Vse stvari sem videl v dneh svoje ničevosti. Je pravičen človek, ki propada v svoji pravičnosti in je zloben človek, ki v svoji zlobnosti podaljšuje svoje življenje.

¹⁶Ne bodi preko mere pravičen niti se ne delaj preveč modrega. Zakaj bi samega sebe uničil?

¹⁷Ne bodi preveč zloben niti ne bodi nespameten. Zakaj bi umrl pred svojim časom?

¹⁸Dobro je, da bi to zgrabil, da, tudi pred tem ne umikaj svoje roke, kajti kdor se boji Boga, bo izmed vseh prišel naprej.

¹⁹Modrost krepi modrega bolj kakor deset silnih mož, ki so v mestu.

²⁰Kajti na zemlji ni pravičnega človeka, ki dela dobro in ne greši.

²¹Prav tako se ne oziraj na vse besede, ki so izgovorjene, da ne bi slišal svojega služabnika [kako] te preklinja,

²²kajti pogosto tudi tvoje lastno srce ve, da si ti sam podobno preklinjal druge.

²³Vse to sem preizkusil z modrostjo. Rekel sem: »Moder bom,« toda to je bilo daleč od mene.

²⁴To, kar je daleč proč in presegajoče globoko, kdo to lahko spozna?

²⁵Svoje srce sem posvetil védenju in preiskovanju in iskanju modrosti in razlogu za stvari in da spoznam zlobnost neumnosti, celo nespametnost in norost.

²⁶Našel sem grenkejše kakor smrt, žensko, čigar srce so pasti in mreže in njene roke kakor trakovi. Kdorkoli ugaja Bogu, bo zbežal pred njo, toda grešnik bo vzet po njej.

²⁷»Glej, to sem našel,« pravi pridigar, naštevajoč enega za drugim, da spozna razlog.

²⁸Kar vendar moja duša išče, toda ne najdem. Našel sem enega med tisočimi, toda ženske med vsemi tistimi nisem našel.

²⁹Glej, samo to sem našel, da je Bog človeka naredil poštenega, toda oni so iskali mnoge domiselnosti.

Pridigar 7

¹Dobro ime je boljše nego dišeče mazilo in dan smrti boljši nego dan rojstva.

²Bolje je iti v hišo žalosti nego v hišo pojedine, ker v oni se vidi konec vseh ljudi, in živeči si to vtisne v srce.

³Boljša je žalost nego smeh, kajti po otožnem obličju se poboljšava srce.

⁴Srce modrih je v hiši žalosti, bedakov srce pa v hiši veselja.

⁵Bolje je poslušati karanje modrega nego petje bedakov.

⁶Kajti smeh bedakov je kakor prasketanje trnja, gorečega pod loncem. Tudi to je ničemurnost.

⁷Res, nasilstvo omami modrega in podkupilo uniči razum.

⁸Boljši je konec reči nego njen začetek; boljši je potrpežljivi nego ošabni.

⁹Ne bodi prenaglega duha za jezo, kajti jeza počiva v nedrjih bedakov.

¹⁰Ne govóri: Kako da so bili prejšnji dnevi boljši nego sedanji? Kajti tega ne vprašuješ v modrosti.

¹¹Modrost je enako dobra kakor dediščina in še boljša njim, ki gledajo solnce.

¹²Kajti modrost je obrana in denar je obrana, toda prednost znanja je ta, da modrost ohrani v življenju njega, kdor jo ima.

¹³Glej delo Božje! Kajti kdo more zravnati, kar je on skrivil?

¹⁴Ob dnevi blagostanja bodi vesel, a ob dnevi nesreče pomisli: Tudi ta dan je Bog naredil z onim vred, da človek ne iznajde, kar bode za njim.

¹⁵Marsikaj sem videl v dnevih ničemurnosti svoje: je pravičnik, ki gine v pravičnosti svoji, in je brezbožnik, ki podaljša življenje svoje v hudobnosti svoji.

¹⁶Ne bodi prepravičen in ne kaži se modrega čez mero: zakaj bi se pogubljal?

¹⁷Ne bodi preveč brezbožen in ne bodi bedast: zakaj bi umrl, preden pride tvoj čas?

¹⁸Dobro je, da se oprimeš tega, pa tudi onega ne izpustiš iz roke, zakaj kdor se boji Boga, uide vsem tem skrajnostim.

¹⁹Modrost jači modrega bolj nego deset mogotcev, ki so v mestu.

²⁰Res, na zemlji ni pravičnega človeka, ki dela dobro in ne greši.

²¹Naj ti tudi ne sega do srca vse, kar se govori, da ne boš moral slišati, kako te hlapec tvoj preklinja;

²²kajti mnogoterikrat, tvoje srce ve, si tudi ti druge klel.

²³Vse to sem preizkušal v modrosti. Dejal sem: Hočem biti moder, a daleč je ostala od mene modrost.

²⁴Daleč je, kar je, in pregloboko: kdo more to doseči?

²⁵Obrnil sem se in srce mi je bilo namenjeno, spoznavati in zasledovati in iskati modrost in pravi razsodek, da bi spoznal, kako je brezbožnost neumna in nespamet besna.

²⁶In našel sem, kar je grenkejše nego smrt: ženo, čije srce se mreže in zadrge in roke njene spone. Kdor je ugoden Bogu, ji ubeži, grešnika pa ulovi.

²⁷Poglej, to sem našel, pravi Propovednik, ko sem zlagal drugo z drugim, da bi dobil pravi razsodek:

²⁸Česar duša moja še vedno išče, pa nisem našel, je to: enega moža iz tisoč sem našel, ali žene med temi vsemi nisem našel nobene.

²⁹Poglej, samo to sem našel, da je Bog ustvaril človeka poštenega, oni pa iščejo veliko spletk!