Sacrilo

enEnglishtrTürkçeesEspañolptPortuguêsfrFrançaisdeDeutschzh中文ruРусскийja日本語ko한국어viTiếng ViệtthไทยplPolskiukУкраїнськаhuMagyarcsČeštinasrСрпскиslSlovenščinachecksqShqiplvLatviešuetEestinlNederlandsnbNorskdaDansksvSvenskafiSuomiitItalianoheעבריתhrHrvatskilaLatinaarالعربية

NADZORNA PLOŠČA

dashboardPregledmenu_bookBeri BiblijoquizDnevni Kvizevent_noteMoji NačrtibookmarksZaznamki

ŠTUDIJSKA ORODJA

searchIskanjecompare_arrowsPrimerjava Biblij

Pridigar 1 Primerjava: Slovenski KJV vs Chraska

chevron_leftchevron_right

Pridigar 1

1Besede Pridigarja, Davidovega sina, kralja v Jeruzalemu.

2»Ničevost ničevosti,« pravi Pridigar, »ničevost ničevosti; vse je ničevost.«

3Kakšno korist ima človek od vsega svojega truda, ki se ga loteva pod soncem?

4En rod mineva in drug rod prihaja, toda zemlja ostaja na veke.

5Tudi sonce vzhaja in sonce gre dol in hiti k svojemu kraju, kjer vstaja.

6Veter gre proti jugu in se obrača k severu, nenehno se vrti naokoli in veter se ponovno vrača, glede na svoje kroge.

7§ Vse reke tečejo v morje, vendar morje ni polno; na kraj, od koder reke prihajajo, tja se ponovno vrnejo.

8Vse stvari so polne truda, človek tega ne more izreči. Oko ni nasičeno z gledanjem niti uho nasičeno s poslušanjem.

9Stvar, ki je bila, to je ta, ki bo in to, kar je storjeno, je to, kar bo storjeno, in pod soncem ni nobene nove stvari.

10Ali je katerakoli stvar, o čemer bi bilo lahko rečeno: »Glej, to je novo? To je bilo že od starih časov, ki so bili pred nami.«

11Ni spominjanja o prejšnjih stvareh niti ne bo kakršnegakoli spominjanja o stvareh, ki pridejo s tistimi, ki bodo prišle potem.

12Jaz, Pridigar, sem bil kralj nad Izraelom v Jeruzalemu.

13Izročil sem svoje srce, da išče in preiskuje z modrostjo glede vseh stvari, ki so storjene pod nebom. To bolečo muko je Bog izročil človeškim sinovom, da bi bili vežbani s tem.

14Videl sem vsa dela, ki so storjena pod soncem in glej, vse je ničevost in draženje duha.

15To, kar je skrivljeno, ne more biti izravnano; in to, kar je pomanjkljivo, ne more biti prešteto.

16Posvetoval sem se s svojim lastnim srcem, rekoč: »Glej! Prišel sem k velikemu premoženju in prejel sem več modrosti kakor vsi tisti, ki so bili pred menoj v Jeruzalemu. Da, moje srce je imelo sijajno izkušnjo modrosti in spoznanja.

17Izročil sem svoje srce, da spoznam modrost in da spoznam norost in neumnost. Zaznal sem, da je tudi to draženje duha.

18Kajti v mnogi modrosti je mnogo žalosti in kdor povečuje spoznanje, povečuje bridkost.«

Pridigar 1

1Besede Propovednika, sinu Davidovega, kralja v Jeruzalemu.

2Ničemurnost nečimurna! pravi Propovednik; ničemurnost ničemurna, vse je ničemurno!

3Kaj ima dobička človek od vsega truda svojega, s katerim se trudi pod solncem?

4Rod mineva, rod prihaja, a zemlja vedno ostaja.

5In solnce vzhaja in solnce zahaja in hiti k mestu svojemu, odkoder izhaja.

6Veter gre proti poldnevu in se obrača proti polnoči in kroži in kroži, in krožitve svoje vedno ponavlja veter.

7Vse reke teko v morje, in morje se ne prepolni; v kraj, kamor teko reke, tja vedno in vedno teko.

8Vse stvari so trudapolne: človek ne more tega dopovedati; oko se ne nasiti gledanja, ne uho poslušanja.

9Kar je bilo, bode zopet, in kar se je storilo, se bo zopet storilo, in nič novega ni pod solncem.

10Je li kaj, o čemer pravijo: Glej, to je novo? Zdavnaj je že bilo v vekih, ki so bili pred nami.

11Ni spomina prejšnjih rodov, in prihodnjim, ki še bodo, tudi ne bo spomina pri tistih, ki pozneje nastanejo.

12Jaz, Propovednik, sem bil kralj nad Izraelom v Jeruzalemu.

13In obrnil sem srce svoje v to, da bi z modrostjo preiskoval in zasledoval vse, kar se godi pod nebom: težko opravilo, ki ga je naložil Bog sinom človeškim, da se ž njim ukvarjajo.

14Videl sem vse dejanje, ki se godi pod solncem, in glej, vse je ničemurnost in lovljenje vetra.

15Kar je krivo, se ne more zravnati, in česar ni, se ne more šteti.

16Govoril sem v srcu svojem in rekel: Glej, dobil sem veliko modrost in prekosil vse, ki so bili pred menoj v Jeruzalemu, in srce moje je videlo obilost modrosti in spoznanja.

17In obrnil sem srce svoje v to, da spoznam modrost in da spoznam nespamet in neumnost: spoznal sem, da je tudi to lovljenje vetra.

18Zakaj pri mnogi modrosti je mnogo nejevolje, in kdor množi znanje, množi bolečino.

Pridigar 1

1Besede Pridigarja, Davidovega sina, kralja v Jeruzalemu.

2»Ničevost ničevosti,« pravi Pridigar, »ničevost ničevosti; vse je ničevost.«

3Kakšno korist ima človek od vsega svojega truda, ki se ga loteva pod soncem?

4En rod mineva in drug rod prihaja, toda zemlja ostaja na veke.

5Tudi sonce vzhaja in sonce gre dol in hiti k svojemu kraju, kjer vstaja.

6Veter gre proti jugu in se obrača k severu, nenehno se vrti naokoli in veter se ponovno vrača, glede na svoje kroge.

7§ Vse reke tečejo v morje, vendar morje ni polno; na kraj, od koder reke prihajajo, tja se ponovno vrnejo.

8Vse stvari so polne truda, človek tega ne more izreči. Oko ni nasičeno z gledanjem niti uho nasičeno s poslušanjem.

9Stvar, ki je bila, to je ta, ki bo in to, kar je storjeno, je to, kar bo storjeno, in pod soncem ni nobene nove stvari.

10Ali je katerakoli stvar, o čemer bi bilo lahko rečeno: »Glej, to je novo? To je bilo že od starih časov, ki so bili pred nami.«

11Ni spominjanja o prejšnjih stvareh niti ne bo kakršnegakoli spominjanja o stvareh, ki pridejo s tistimi, ki bodo prišle potem.

12Jaz, Pridigar, sem bil kralj nad Izraelom v Jeruzalemu.

13Izročil sem svoje srce, da išče in preiskuje z modrostjo glede vseh stvari, ki so storjene pod nebom. To bolečo muko je Bog izročil človeškim sinovom, da bi bili vežbani s tem.

14Videl sem vsa dela, ki so storjena pod soncem in glej, vse je ničevost in draženje duha.

15To, kar je skrivljeno, ne more biti izravnano; in to, kar je pomanjkljivo, ne more biti prešteto.

16Posvetoval sem se s svojim lastnim srcem, rekoč: »Glej! Prišel sem k velikemu premoženju in prejel sem več modrosti kakor vsi tisti, ki so bili pred menoj v Jeruzalemu. Da, moje srce je imelo sijajno izkušnjo modrosti in spoznanja.

17Izročil sem svoje srce, da spoznam modrost in da spoznam norost in neumnost. Zaznal sem, da je tudi to draženje duha.

18Kajti v mnogi modrosti je mnogo žalosti in kdor povečuje spoznanje, povečuje bridkost.«

Pridigar 1:1
SloKJV

Besede Pridigarja, Davidovega sina, kralja v Jeruzalemu.

SloChraska

Besede Propovednika, sinu Davidovega, kralja v Jeruzalemu.

2
SloKJV

»Ničevost ničevosti,« pravi Pridigar, »ničevost ničevosti; vse je ničevost.«

SloChraska

Ničemurnost nečimurna! pravi Propovednik; ničemurnost ničemurna, vse je ničemurno!

3
SloKJV

Kakšno korist ima človek od vsega svojega truda, ki se ga loteva pod soncem?

SloChraska

Kaj ima dobička človek od vsega truda svojega, s katerim se trudi pod solncem?

4
SloKJV

En rod mineva in drug rod prihaja, toda zemlja ostaja na veke.

SloChraska

Rod mineva, rod prihaja, a zemlja vedno ostaja.

5
SloKJV

Tudi sonce vzhaja in sonce gre dol in hiti k svojemu kraju, kjer vstaja.

SloChraska

In solnce vzhaja in solnce zahaja in hiti k mestu svojemu, odkoder izhaja.

6
SloKJV

Veter gre proti jugu in se obrača k severu, nenehno se vrti naokoli in veter se ponovno vrača, glede na svoje kroge.

SloChraska

Veter gre proti poldnevu in se obrača proti polnoči in kroži in kroži, in krožitve svoje vedno ponavlja veter.

7
SloKJV

§ Vse reke tečejo v morje, vendar morje ni polno; na kraj, od koder reke prihajajo, tja se ponovno vrnejo.

SloChraska

Vse reke teko v morje, in morje se ne prepolni; v kraj, kamor teko reke, tja vedno in vedno teko.

8
SloKJV

Vse stvari so polne truda, človek tega ne more izreči. Oko ni nasičeno z gledanjem niti uho nasičeno s poslušanjem.

SloChraska

Vse stvari so trudapolne: človek ne more tega dopovedati; oko se ne nasiti gledanja, ne uho poslušanja.

9
SloKJV

Stvar, ki je bila, to je ta, ki bo in to, kar je storjeno, je to, kar bo storjeno, in pod soncem ni nobene nove stvari.

SloChraska

Kar je bilo, bode zopet, in kar se je storilo, se bo zopet storilo, in nič novega ni pod solncem.

10
SloKJV

Ali je katerakoli stvar, o čemer bi bilo lahko rečeno: »Glej, to je novo? To je bilo že od starih časov, ki so bili pred nami.«

SloChraska

Je li kaj, o čemer pravijo: Glej, to je novo? Zdavnaj je že bilo v vekih, ki so bili pred nami.

11
SloKJV

Ni spominjanja o prejšnjih stvareh niti ne bo kakršnegakoli spominjanja o stvareh, ki pridejo s tistimi, ki bodo prišle potem.

SloChraska

Ni spomina prejšnjih rodov, in prihodnjim, ki še bodo, tudi ne bo spomina pri tistih, ki pozneje nastanejo.

12
SloKJV

Jaz, Pridigar, sem bil kralj nad Izraelom v Jeruzalemu.

SloChraska

Jaz, Propovednik, sem bil kralj nad Izraelom v Jeruzalemu.

13
SloKJV

Izročil sem svoje srce, da išče in preiskuje z modrostjo glede vseh stvari, ki so storjene pod nebom. To bolečo muko je Bog izročil človeškim sinovom, da bi bili vežbani s tem.

SloChraska

In obrnil sem srce svoje v to, da bi z modrostjo preiskoval in zasledoval vse, kar se godi pod nebom: težko opravilo, ki ga je naložil Bog sinom človeškim, da se ž njim ukvarjajo.

14
SloKJV

Videl sem vsa dela, ki so storjena pod soncem in glej, vse je ničevost in draženje duha.

SloChraska

Videl sem vse dejanje, ki se godi pod solncem, in glej, vse je ničemurnost in lovljenje vetra.

15
SloKJV

To, kar je skrivljeno, ne more biti izravnano; in to, kar je pomanjkljivo, ne more biti prešteto.

SloChraska

Kar je krivo, se ne more zravnati, in česar ni, se ne more šteti.

16
SloKJV

Posvetoval sem se s svojim lastnim srcem, rekoč: »Glej! Prišel sem k velikemu premoženju in prejel sem več modrosti kakor vsi tisti, ki so bili pred menoj v Jeruzalemu. Da, moje srce je imelo sijajno izkušnjo modrosti in spoznanja.

SloChraska

Govoril sem v srcu svojem in rekel: Glej, dobil sem veliko modrost in prekosil vse, ki so bili pred menoj v Jeruzalemu, in srce moje je videlo obilost modrosti in spoznanja.

17
SloKJV

Izročil sem svoje srce, da spoznam modrost in da spoznam norost in neumnost. Zaznal sem, da je tudi to draženje duha.

SloChraska

In obrnil sem srce svoje v to, da spoznam modrost in da spoznam nespamet in neumnost: spoznal sem, da je tudi to lovljenje vetra.

18
SloKJV

Kajti v mnogi modrosti je mnogo žalosti in kdor povečuje spoznanje, povečuje bridkost.«

SloChraska

Zakaj pri mnogi modrosti je mnogo nejevolje, in kdor množi znanje, množi bolečino.

Razumevanje Slovenski KJV vs Chraska v Pridigar 1

Slovenski KJV (SloKJV)

Slovenski KJV - Sodoben prevod po vzoru King James verzije.

Chraska

Chraskov prevod - Zgodovinski protestantski prevod v slovenščino.

Ogledujete si vzporedno primerjavo Pridigar 1 v prevodih Slovenski KJV in Chraska. Primerjava teh dveh različic lahko pomaga osvetliti odtenke izvirnega besedila.

Ključna primerjava: Pridigar 1:16

SloKJV

"Posvetoval sem se s svojim lastnim srcem, rekoč: »Glej! Prišel sem k velikemu premoženju in prejel sem več modrosti kakor vsi tisti, ki so bili pred menoj v Jeruzalemu. Da, moje srce je imelo sijajno izkušnjo modrosti in spoznanja."

SloChraska

"Govoril sem v srcu svojem in rekel: Glej, dobil sem veliko modrost in prekosil vse, ki so bili pred menoj v Jeruzalemu, in srce moje je videlo obilost modrosti in spoznanja."

trending_upPriljubljene primerjave

SloChraska vs SloKJVarrow_forward

Psalmi 23

SloChraska vs SloKJVarrow_forward

Matej 5

SloChraska vs SloKJVarrow_forward

Izaija 53

auto_storiesSacrilo

Besedo vam približujemo, verz za verzom. Zasnovano za vsakodnevno razmišljanje in duhovno rast.

Sacrilo

O nasKontaktBiblija Aplikacija

Poveži se

© 2026 Sacrilo.

Politika zasebnostiPogoji uporabePiškotki
auto_stories

Latest Answers

What Is the Kingdom of God?
read_more

What Is the Kingdom of God?

What Is the Final Judgment?
read_more

What Is the Final Judgment?

What Is the Bible’s View of Love?
read_more

What Is the Bible’s View of Love?

What Is Teleology in Theology?
read_more

What Is Teleology in Theology?

What Is Continuous Creation (Creatio Continua)?
read_more

What Is Continuous Creation (Creatio Continua)?

What Is the Lord’s Supper / Communion?
read_more

What Is the Lord’s Supper / Communion?

View Allarrow_forward