Ozej 2

¹Svojim bratom recite: ›Moje ljudstvo‹ in svojim sestram: ›Pomiloščena.‹

²Pravdajte se s svojo materjo, pravdajte, kajti ona ni moja žena niti jaz nisem njen soprog. Naj torej odloži svoja vlačugarstva iz svojega pogleda in svoja zakonolomstva izmed svojih prsi,

³da je ne bom slekel do golega in jo postavil kakor na dan, ko je bila rojena in jo naredil kakor divjino in jo postavil kakor suho deželo in jo pogubil z žejo.

⁴Ne bom se usmilil njenih otrok, kajti oni so otroci vlačugarstev.

⁵Kajti njihova mati je igrala pocestnico. Ta, ki jih je spočela, je storila sramotno, kajti rekla je: ›Hodila bom za svojimi ljubimci, ki mi dajejo moj kruh in mojo vodo, mojo volno in moj lan, moje olje in mojo pijačo.‹

⁶Zatorej glej, tvojo pot bom ogradil s trnjem in naredil zid, da ne bo našla svojih steza.

⁷Sledila bo za svojimi ljubimci, toda ne bo jih dohitela in iskala jih bo, toda ne bo jih našla. Tedaj bo rekla: ›Šla bom in se vrnila k svojemu prvemu soprogu, kajti takrat je bilo z menoj bolje kakor sedaj.‹

⁸Kajti ni vedela, da sem ji jaz dajal njeno žito, vino, olje in množil njeno srebro in zlato, ki so ga pripravili za Báala.

⁹Zatorej se bom vrnil in odvzel svoje žito ob njegovem času in svoje vino v njegovem obdobju in nazaj bom dobil svojo volno in svoj lan, izročen, da pokrije njeno nagoto.

¹⁰Sedaj bom odkril njeno nespodobnost pred očmi njenih ljubimcev in nihče je ne bo rešil iz moje roke.

¹¹Prav tako bom vsemu njenemu veselju povzročil, da bo prenehalo, njenim prazničnim dnevom, njenim mlajem, njenim šabatom in vsem njenim slovesnim praznikom.

¹²Uničil bom njene trte in njena figova drevesa, o katerih je rekla: ›To so moje nagrade, ki so mi jih dajali moji ljubimci.‹ Jaz pa jih bom naredil za gozd in živali polja jih bodo jedle.

¹³Na njej bom obiskal dneve Báalov, na katere jim je zažigala kadilo in se krasila s svojimi uhani in svojimi dragocenostmi in hodila za svojimi ljubimci, mene pa pozabila,« govori Gospod.

¹⁴»Zatorej glej, jaz jo bom privabil in jo pripeljal v divjino in ji tolažilno prigovarjal.

¹⁵Jaz ji bom od tam dal njene vinograde in dolino Ahór za vrata upanja in ona bo tam prepevala kakor v dneh svoje mladosti in kakor na dan, ko je prišla gor iz egiptovske dežele.

¹⁶In zgodilo se bo tisti dan,« govori Gospod, »da me boš klicala: ›Ishi‹ in ne boš me več klicala: ›Báali.‹

¹⁷Kajti odstranil bom imena Báalov iz njenih ust in po njihovem imenu se jih ne bodo več spominjali.

¹⁸§ Na ta dan bom zanje sklenil zavezo s poljskimi živalmi, s perjadjo neba in s plazečimi stvarmi zemlje. Prelomil bom lok, meč in bitko z zemlje in storil jim bom, da se varno zleknejo.

¹⁹In zaročil te bom k sebi za vedno. Da, zaročil te bom k sebi v pravičnosti, v sodbi, v ljubeči skrbnosti in v milostih.

²⁰Zaročil te bom k sebi, celo v zvestobi in spoznala boš Gospoda.

²¹Zgodilo se bo na tisti dan; uslišal bom,« govori Gospod, »uslišal bom nebo in to bo uslišalo zemljo

²²in zemlja bo uslišala žito in vino in olje in ti bodo uslišali Jezreéla.

²³Posejal si jo bom na zemlji in usmilil se bom nje, ki ni dosegla usmiljenja in rekel bom tistim, ki niso bili moje ljudstvo: ›Vi ste moje ljudstvo.‹ In oni bodo rekli: ›Ti si moj Bog.‹«

Ozej 2

¹Recite bratom svojim: Ami, in sestram svojim: Ruhama.

²Pravdajte se z materjo svojo, pravdajte! Kajti ona ni moja žena in jaz nisem njen mož; in naj odpravi nečistovanje svoje izpred svojega obličja in prešeštvovanje svoje izmed svojih prsi:

³da je ne slečem do nagega in je ne postavim, kakor je bila v dan svojega rojstva, in je ne naredim kakor puščavo in kakor suho zemljo ter je ne dam v smrt od žeje.

⁴In njenih otrok se ne usmilim, ker so otroci nečistosti.

⁵Kajti njih mati je nečistovala, sramotno se je vedla njih roditeljica; zakaj dejala je: Hodila bom za ljubovniki svojimi, ki mi dajo kruh moj in vodo mojo, volno mojo in predivo moje, olje moje in pijačo mojo.

⁶Zato, glej, zagradim pot tvojo s trnjem in postavim zid zoper njo, da ne najde svojih stezá.

⁷In tekla bo za svojimi ljubovniki, a ne dohiti jih, ter jih bo iskala, pa jih ne najde; tedaj poreče: Pojdem in se povrnem k prvemu možu svojemu, ker se mi je bolje godilo takrat nego sedaj!

⁸A ona ni spoznala, da sem jaz ji dajal žito in vino in olje ter ji množil srebro in zlato, kar so vse trošili za Baala.

⁹Zato vzamem nazaj žito svoje ob svojem času in vino svoje ob določenem času in ji iztrgam volno svojo in predivo svoje, ki naj bi bilo pokrilo njeno nagoto.

¹⁰In sedaj odkrijem njeno sramoto vpričo ljubovnikov njenih, in nihče je ne otme iz moje roke.

¹¹Storim tudi konec vsej njeni veselosti, njenim praznikom, njenim mlajem in sobotam in vsem prazničnim časom njenim.

¹²In opustošim njene vinske trte in njeno smokovo drevje, o čemer je govorila: To je plačilo moje, ki so mi ga dajali ljubovniki moji. In naredim iz tega gozd, in poljske zveri bodo objedale vse.

¹³In kaznoval jo bom za dneve, posvečene Baalom, ob katerih jim je zažigala kadilo, ko se je lišpala s svojimi obročki in z drago ovratnino in hodila za svojimi ljubovniki, mene pa je pozabila, govori Gospod.

¹⁴Zato, glej, jaz jo izvabim in popeljem v puščavo in govoril ji bom na srce;

¹⁵in dam ji odondod njene vinograde in dolino Ahor, da ji bode vrata upanja; in zapoje tam, kakor je pela v dneh mladosti svoje in kakor v dan, ko je šla gori iz dežele Egiptovske.

¹⁶In zgodi se tisti dan, govori Gospod, da me boš imenovala: moj mož, in ne boš me več imenovala: moj Baal.

¹⁷Kajti vzamem imena Baalov iz njenih ust, da se nikoli več ne omenijo njih imena.

¹⁸In tisti dan sklenem zanje zavezo z zvermi na polju in s pticami nebeškimi in z laznino po zemlji ter starem lok, meč in vojno orožje v deželi in storim, da bodo varno počivali.

¹⁹In zaročim se s teboj na vekomaj; in zaročim se s teboj v pravičnosti in v sodbi in v milosti in v usmiljenju,

²⁰zaročim se, pravim, s teboj v zvestobi, in spoznaš Gospoda.

²¹In zgodi se tisti dan, da odgovorim, pravi Gospod: odgovorim nebu, in to odgovori zemlji,

²²in zemlja odgovori žitu in vinu in olju, in ta odgovore Jezreelu.

²³In zasejem si jo po deželi, in usmilim se Lo-ruhame; in porečem njim, ki niso bili moje ljudstvo: Moje si ljudstvo, in ono poreče: Ti si Bog moj!